Bila sem na prvi govorilni uri v mojem življenju. No, če bi bile vse takšne, bi z veseljem hodila na njih. Vzgojiteljica Anica je namreč Nika samo hvalila.
Poročala je o vsakem področju posebej - fina motorika, groba motorika, ustvarjalnost, ...
Na vseh področjih je Nik ne samo dovolj razvit za svojo starost, ampak celo prehiteva v razvoju. Kar se tiče gibanja, je celo najboljši v skupini. Očitno se mu pozna, da sva hodila na telovadbo, pa tudi otroci iz hiš so verjetno na boljšem kot tisti iz blokov...
Skratka, naš Nik je zelo priden in ubogljiv otrok (no, doma tega ni opaziti), zelo rad sodeluje pri vseh dejavnostih, pomaga pometati, pospravljati (ma nemoj - mogoče pa jaz domov ne odpeljem pravega otroka), sam se obuje, obleče, gre na stranišče (no, dobro, da hodi v vrtec, vsaj vem, da se zna sam obleči, ker doma se "ne zna", ga moram vedno jaz), pri sestavljankah pa mu nihče ne more niti blizu (doma vse sestavljanke sestavi hitreje, kot jaz).
No, le enkrat je imel konflikt z enim fantkom in ga je brcnil. Pa je bil kregan. To pa je za Nika najhujše. Da njega kdo skrega!!! Sploh pa Anica ali Albina, ki sta za njega zakon! In od takrat se baje vedno, ko je med otroci kaj narobe, kar sam dere: "Anica, Albina, nisem bil jaz!"
Moram povedati še to, da sem ga zmeraj učila: če te bo kdo udaril, ga poči nazaj. In sva se učila, kako udariti. In ko me revež uboga, je pa kregan. Tu pa res ne vem, kaj je prav. Naj ga učim, kako ne sme nikogar udariti (potem bo pa vedno tepen) ali kaj???
Jaz mu pač pravim, da nikoli ne sme udariti prvi, če pa kdo udari njega, naj ga kar nazaj... Pa naj bo raje včasih tudi kregan.
No, tudi naš govor kar napreduje, pravzaprav Nik govori kot raztrgan dohtar, le določene črke mu še delajo težave in zelo razveseljivo je to, da kljub svojim težavam nima prav nobenih zadržkov v vrtcu in se z vsemi pogovarja in je izredno komunikativen fant...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar