sreda, 15. april 2009

Maribor - Monte Carlo - Saint Maximin

Odhod avtobusa je bil 31.3. 2009 ob 22. uri. Sledila je vožnja čez Slovenijo, Italijo, proti Monte Carlu. Še sreča, da smo se vozili ponoči in večino poti prespali (če se temu sploh lahko tako reče).


V Monaco smo prispeli ob 10. uri dopoldan, 1. aprila. Sledila je ena ura vožnje sem in tja po Monte Carlu, da smo končno našli, kar smo iskali:

Oceanografski muzej in palačo (za ostalo namreč ni bilo časa).

Občudovali smo dvajsetmetersko okostje kita...

...morske pse...

...in druge prečudovite ribice!

Si v sanjah predstavljali, kako mora biti, če si lastnik enega od teh stanovanj...


Uživali v čudovitih razgledih...

In si ogledali rezidenco Grimaldijevih.

Ob 13.3o nas je pot odpeljala dalje proti našemu cilju, majhnemu mestecu Saint Maximin.

Tja smo prispeli ob dogovorjeni 15. uri.

Francija


Med 1. in 5. aprilom 2009 sem se z zborom udeležila glasbenega festivala v Provansi. Bilo je to najnapornejših pet dni mojega življenja, hkrati pa seveda tudi lepih in nepozabnih...
Opis napornih dni sledi.

Mamice, dobrodošle! Radi vas imamo....


....je pisalo na steni, ko so nas naši škratki povabili v v vrtec!
Bilo je za materinski dan, zato smo atije pustili doma. Ob tem napisu so bile na steni prilepljene slike naših malih nadobudnežev, ki so tudi povedali, zakaj nas imajo radi.
Da crkneš od smeha... No, zakaj ima moj otrok rad mene, si lahko preberemo na spodnji sliki...
Pa če je kdo pozabil, kako zgledam, je zraven moj portret! (...mogoče me je sonce opeklo, da sem tako roza...)
Drugače pa smo mamice fajn še zato, ker jim kuhamo "šmorn", ker jim kupujemo Gormite, jim damo tudi ponoči za jest....
Po nastopu....
....pa so nas obdarili še z rožicami, ki so jih sami posadili!
Sladko....

torek, 14. april 2009

Po dolgem času Radenci


Med zimskimi počitnicami (mater, sem hitra) smo po dolgem času spet dopustovali v Radencih. In smo si napolnili baterije, ki bodo morale držati kar precej časa!!!

Kajti marec in april sta letos nenormalno naporna...
Prtljage smo imeli za tri družine - en kovček so zasedle samo igrače....Tako je pač, kadar dopustujejo otroci.
Ja, fajn je b'lo...

Nova kuhinja

Pa ne moja, na žalost.

V času recesije si lahko novo kuhinjo privošči samo Nik. Pa še to omenjam samo zato, ker je to prva stvar, ki si jo je naš otrok kupil čisto sam. Prihranil je nekaj denarja in odšla sva v Pikapolonico. Tam je imel glede izbire igrač popolnoma proste roke - in odločil se je za novo kuhinjo. Kljub temu, da eno že ima. Ampak ta je veliko boljša, celo voda teče iz pipe!

In spet kuhava skupaj - jaz zares, on za hec...