sreda, 24. december 2008
Božični večer
ŠIT!!!! Nik ima vročino 38!
In tako je šel ati sam čakat Božička, midva z Nikom pa imava božični večer ob Daleronu in čajčku!
Super, kajne! In to spet med mojimi počitnicami, ko bi lahko zavila še za kakšen dan v toplice!
Ojoj, kako čas beži!
Naši tedni namreč minevajo tako:
ponedeljek, jaz ves dan v službi,
torek, Nikova športna šola, vmes je ravno dovolj časa za kosilo in pol urce igranja,
sreda, moja nova služba, vmes enako kot v torek, kosilo in igranje,
četrtek je isti kot torek,
petek je isti kot sreda,
in ostane še vikend, ki ga maksimalno izkoristimo!
Vmes pa smo praznovali še rojstne dneve, tako Mitjevega, ominega in mojega.
In je december tu (oziroma ga je že skoraj konec).
torek, 7. oktober 2008
Športna šola


Izlet

torek, 30. september 2008
Mi pa smo ustvarjalni
Spet novi družinski član
Stari prijatelj
Joj, kako ti lahko nekatere stvari polepšajo ne samo dan, ampaj kar življenje!
Videla se nisva točno pet let, pogovarjala pa kar krepko več časa.
No, zdaj pa je prišel na obisk- moj stari prijatelj Bojan. In sva klepetala celo popoldne.
Upam si reči, da je Bojan eden najinteligentnejših in najbolj razgledanih prijateljev, kar jih poznam in takšni pogovori ti res veliko dajo! Imava tudi skupno točko glasbo, tako da je tudi s tega stališča pogovor z njim zelo zanimiv.
Skratka, da ne bom dolgovezila, še več takšnih popoldnevov!
In potem si kar žalosten, zakaj se vsake toliko časa kakšen takšen prijatelj kar izgubi iz tvojega življenja....
torek, 16. september 2008
Mali pikec spet bolan!
Dva dni v vrtcu, pa je prišla teta angina. Potem smo bili en teden doma, v sredo pa spet v vrtec in v službo.
Pa ne za dolgo. V petek zvečer sva pojedla zadnjo dozo antibiotikov, v soboto ponoči pa je mali pikec v svoji postelji jokcal....Čisto potiho.
Sem mislila, da kaj sanja in sem ga čisto tiho poklicala. Pa ni sanjal.
Prišel je k meni in ...grooooooza.... spet čisto vroč. 38.2
Smo bili v nedeljo pri dežurnem, baje je samo viroza. In smo spet doma. Tokrat je v bolniški Mitja.
Zdaj pa mora biti tega konec!
Bo doma ves teden, da se res dobro pozdravi, šopamo ga z multivitaminskim sirupom, pa s kapljicami za povečanje odpornosti...
V ponedeljek pa štartamo čisto zares!
torek, 9. september 2008
Da mi ne bo dolgčas
Imam namreč novo službo. No, ne čisto pravo, redno službo, ampak samo honorarni dodatek moji stari službi.
Maja sem dobila ponudbo, potem so stekli dogovori... No, zdaj pa sem že začela delati.
Aja, kje?
Pri našem svetovno najbolj znanem pevskem zboru, oziroma pevski šoli iz Maribora (namenoma ne bom o imenih)..., kjer vodim mladinski pevski zbor. Dvakrat na teden - od 18.00 do 19.30...
Ko pa se bodo začeli nastopi, koncerti, tekmovanja, revije...., pa se mi bo tako ali tako zmešalo...
Vse skupaj letos vodim torej: dva mladinska, enega otroškega in pevski zbor prvih razredov...
Vso srečo (sama sebi) - ker jo bom res potrebovala!
Besedni zaklad
Valjda, da vse pobere in si tako ustvarja svoj "bogat" besedni zaklad!
Zadnjič je po vseh knjigicah o želvaku Frančku iskal eno risbico, ki sem mu jo narisala, on pa si jo je nekam shranil. Odpre prvo knjigo, risbice ni notri: "Jebemti, ni je tu!" Odpre drugo: "Jebemti, tu je tudi ni!" Odpre tretjo: "Pizdo, niti tu je ni!"
In tako enih dvajset knjigic...
Sem se delala, da ne slišim... Potem pa sem le vprašala, kaj je to "pizdo"? In sem mu povedala, da je to zelo grda beseda, da ni lepo, če tako govorimo.
Pa me je našel popoldan. Me je nekaj razkurilo in sem sama uporabila to grdo besedo. Pa sem hitro dobila nazaj:
"Mama, vidiš, ti tudi rečeš "pizdo"!"
Ja, logično, jabolko ne pade daleč od drevesa.
Moram malo bolj paziti, kaj govorim, da mu ne bo v navado prišlo!
petek, 5. september 2008
Novo šolsko leto
Jaz v šoli, Nik v vrtcu.
Oba uspešno. Nik ni bil nič žalosten, prav fino je bilo... ampak ne več kot dva dni.
Zdaj pa je on doma, jaz v bolniški... diagnoza... angina!
Nik, ne jaz!
In papcamo antibiotike, pa vitaminčke... Ne paše mi ravno biti spet doma.... Sem bila namreč skoraj dva meseca.... Zdaj bi mi pa že pasalo malo delati....
Pot domov
"Gremo domov zjutraj, noben ne gre domov zjutraj!"
Ja, noben Slovenec ne gre domov zjutraj, tujci pa vsi... In tako smo krenili ob 10.30, domov pa prišli ob 19.30. Pa še to zato, ker smo se izognili vseh kolon na avtocesti in vozili večinoma po stari cesti, drugače bi prišli domov tako ali tako šele v nedeljo...
Pa tuneli???
Isto, kot tja. V "Mali kapeli" smo spet stali, ker je Mitja začelo dušiti, potil se je in tresel... Sem spet jaz vozila domov...
Doma pa na internet. Kaj to pomeni. In smo našli. Še vsi ostali znaki, o katerih Mitja sicer ni nikoli govoril.... so nas pripeljali do bolezni: ankciozne motnje... Zdravljenje? Z antidepresivi....
Super, ni kaj!
Pa sem se še jaz spravila k zdravnici, ker me križ boli že pet mesecev, in to najbolj ponoči. Se kar zbujam od bolečin.... No, sem še jaz najprej na internet pogledala, pa sem našla:
bolečine v križu zlasti ponoči - manigni ali benigni tumorji na kosteh, tkivih...
Tri dni sem bila čisto na tleh, potem pa sem spaničarila in preko vez prišla na preiskave takoj....
Ne bom več po internetu postavljala diagnoz... imam sum na vnetje v sklepih...
Grem še dalje na preiskave...
Ja, ja, leta so tukaj, nismo več dvajset let stari....
In še Zadar
Z vlakom v Nin
Skratka, v mestece prideš čez čudovit kamniti most...
Potem greš skozi vrata obzidja...
Nin pa je znan tudi po čudoviti peščeni plaži z znanim ninskim zdravilnim blatom, s katerim sem se seveda morala napocati, da sem še dva dni smrdela po nafti... Fuj in fej...
Ko sem že bila namazana, nam je neki domačin povedal, da bi se moral mazati najmanj deset dni, blato pustiti na sebi vsaj eno uro, če bi hotel kakšne zdravilne učinke...
Torej je bil edini učinek mojega mazanja - smrad!
No, tudi na to plažico nas je odpeljal vlakec in tudi tu je bilo prav posebno doživetje. Najprej smo bili jezni, ker smo se zjutraj tako "devali", da smo prišli na vlak komaj ob 11. uri. Na plažo smo prispeli ob 11.30, nazaj pa je zadnji dopoldanski vlak peljal ob 12. 30. Torej nam je ostalo za kopanje in mazanje z blatom samo ena urca. Vendar nismo bili dolgo žalostni. Ta ena urca je bila namreč najdaljša ura v mojem življenju.
Zakaj?
Po pol ure kopanja sredi popolnoma jasnega neba so se naenkrat zbrali temni oblaki, kot v filmu, malo proč od nas je že bliskalo in grmelo... Hitro smo se posušili in oblekli... Kam pa zdaj? Vlak pride komaj ob 12.30, to je šele čez pol ure! Šit! No, mimogrede, na plažo lahko prideš samo čez morje.... Finta.... Saj vodica ni niti do kolen....
No, in tako smo stali sredi ničesar, ker pod bore se pa res nisem upala skriti, ko so prve dežne kaplje začele padati po nas. Ogrnili smo se v brisače in čakali. Groza! Ful je začelo bliskati in grmeti, strele so tolkle. Čas pa nikamor!
Nik je pa vedno, ko kaj ni bilo vredu, začel sitnariti: "Mama, domov bi šel!" In s tem je vedno mislil Maribor, seveda!
No, pa smo tudi to preživeli, vlak je prišel in srečno smo prispeli v apartma. Malo mokri sicer....
Morje 2008 - nasadi v naselju
Morje 2008 - plaža in bazeni
Morje 2008 - apartma in naselje
No, ko smo končno prišli k sebi, se naspali in najedli, je bil čas, da si malo ogledamo, kje sploh smo.
Drugače pa lahko rečem, da je to naselje raj za otroke.
Morje 2008 - 1. dan
Evo me spet! Končno!
No, ko pa se začne služba, si vzamem čas tudi za to....
In sedaj bom pisala kot butec vse za nazaj!
sreda, 20. avgust 2008
Joj, kako sem lena!
Pa kar nekaj stvari je novih...
Najprej bom slikice naložila v računalnik, potem bom pa počasi začela. In napisala vse za nazaj.
Kmalu!
petek, 1. avgust 2008
Gremo!!!
Moja letošnja teorija je takšna: jutri je sobota, 2. avgust - katastrofalen dan za pot na morje. Zato bomo poskusili letos tako: krenemo ob 23. uri zvečer. Če ne bo gužve (ker po moje vsi grejo bolj pozno ponoči ali zgodaj zjutraj), bomo pač malo v avtu zadremali, če bomo prehitro tam. Če pa bo gužva, pa bomo tako ali tako tam šele sredi dneva. Pa da vidimo...
četrtek, 31. julij 2008
Pakiramo!!!
Pravkar sem preverila vreme za naslednjih deset dni v Zadru. Sončno in 32 stopinj. Vse dni. Ne duha ne sluha o kakšnih oblakih.
Ju-hu-hu...
Vreme bo torej vredu, upam, da bo vredu tudi vse ostalo.
nedelja, 13. julij 2008
Članek v Večeru, 11.7.2008
http://www.vecer.si/clanek2008071105342280
sobota, 28. junij 2008
Užitkarije...
petek, 27. junij 2008
Zaključna prireditev v vrtcu
In tako sva se v sredo, 18. junija z Nikom odpravila na njegov prvi nastop. Na prejšnjem je bil namreč bolanček.
Sicer ne vem, kako jaz berem vabila, očitno pa zelo slabo. Trdila sem namreč, da je prireditev v vrtcu Grinič (moj vrtec), Nik pa je trdil, da je v njegovem vrtcu - Kekcu.
In je bilo seveda po moje. Šla sva v Grinič - tam pa - nikogar. Torej je imel Nik prav. Šuska v Kekca, kjer se je seveda prireditev že začela. In ravno, ko sva prišla, so bili njegovi prijateljčki že na odru! Hitro sem ga potisnila k njim - in so začeli.
Na glavo so dobili tipalke in postali murenčki. In so plesali - vsi - razen Nika in njegovega "soplesalca". Stala sta kot vkopana, vsi ostali pa pravi mali murenčki. Ha-ha-ha...
Saj ni čudno, kdo pa bi nastopal, če ga potisneš na oder v zadnji sekundi!
No, zdaj pa moram še malo "pljuniti"! Nastopi vseh skupin so bili prekrasni - otroške pesmice ali plesi. Nato pa je sledil nastop "neke" plesne skupine. Nisem še slišala zanjo in upam, da nikoli več ne bom. Tri leta sem predavala metodiko predšolske glasbene vzgoje in torej izobraževala nove vzgojiteljice. In sem preštudirala razvoj otrok v nulo, predvsem, kar se glasbe tiče! In sem ful občutljiva na tem področju. Otroške pesmice so bile napisane z namenom! Janez Bitenc, Romana Krajnčan, Melita Osojnik - le nekaj imen, ki jih TOPLO priporočam. Otroci naj pojejo o pomladi, osličkih, zajčkih, metuljčkih, rojstnih dnevih....in o vseh stvareh, ki jih poznajo ali jih naj bi spoznali! Otroške pesmice imajo tudi prilagojen obseg glasu, ki je pri otrocih seveda manjši, kot pri odraslih. Če jih filamo s pesmicami, ki ne ustrezajo njihovemu obsegu, pač pojejo "mimo", torej fušajo. In tako se jim posluh slabše razvija!
Skratka, da se vrnem nazaj, kaj me je tako zmotilo. Kaj zmotilo! Znorela sem skoraj. Šest pet-letnih deklic pleše in zraven poje "Ne grem na kolena, ne bom več senca njena...."
HALOOOOO! Je to vsebina za pet-letne deklice?!
No, moram prilepiti besedilo:
MISLIL SI, DA BOM NE VSE PRISTALA, KOT BERAČ PROSILA, DA BI LJUBEZEN DAL MI TI. MISLIL SI, DA SE BOM KAR ZLOMILA, TE KLEČE ROTILA, DA OSTANI, KOT DA NJE VEČ NI, SPET SKRILA SOLZE, KO BOLI...
refren:NE GREM NA KOLENA, NE BOM VEČ SENCA NJENA! NE BOM SE ZDROBILA, KOT KAMEN POTONILA! NE GREM NA KOLENA, PREVEČ SEM SEBE DALA, PLJUVALA SEM SI V OBRAZ, PONOS TEPTALA!
MISLILA SEM, DA USOJENA SVA SI ZA VEDNO, DA NIHČE LJUBIL NI NA PLANETU TEM TAKO MOČNO, KOT JAZ TE LJUBIM, TEBI PA PREMALO JE BILO. IMEL SI ME, IMEL SI NJO...
refren:NE GREM NA KOLENA, NE BOM VEČ SENCA NJENA! NE BOM SE ZDROBILA, KOT KAMEN POTONILA! NE GREM NA KOLENA, PREVEČ SEM SEBE DALA, PLJUVALA SEM SI V OBRAZ, PONOS TEPTALA!
KDO SI, KDO SI, DA TI BI MENI SODIL? KDO SI, KDO SI DA BI PO MENI HODIL?
Krasno, ne? Za kozlat!!!
Saška, oprosti. Nič nimam proti tebi in nič proti tvoji pesmi! Saj je ne poješ za otroke.
Odrasli si sami izbiramo glasbo. Otroci si je ne! Mi smo tisti, ki skrbimo za njihov razvoj. In tisti, ki to predvaja otrokom, je za mene navaden debil!
Tako, pa sem si dala duška!
Pa nazaj k naši prireditvi.
Sledila je podelitev knjižnih nagrad za male "palčke bralčke":
Vsak otrok je dobil vse svoje likovne umetnine:
Potem smo se še malo družili, papcali smokije in čips, si rekli adijo in šli domov!
KONČNO - POČITNICE!!!
Malo me je od vseh stresov in napornega dela že skrbelo za zdravje....
Ampak bomo sedaj počivali, uživali in si privoščili raznovrstna razvajanja...
Lahko pa rečem le še to - letošnje šolsko leto je bilo pa zares, zares uspešno!!!
Zlato priznanje na državnem tekmovanju, zlata medalja na mednarodnem tekmovanju, izdaja tretje zgoščenke, pojavljanje v medijih, mnogi nastopi tako v šoli, kot drugod... Udeležba na festivalu Attacca, uspešno izpeljan letni koncert (z nabito polno dvorano ptujske Gimnazije) ....
Več o tem je v blogu My music.
Tudi novi načrti so pred vrati - ampak o njih šele, ko bodo realizirani!
torek, 10. junij 2008
Kaj pa to?!
Preden sem odpotovala na Češko, zadnjo noč pred jutranjim odhodom, sem se odločila, da lahko Nikec spi z mano v postelji, ker se tako dolgo ne bova videla...
In sredi noči, okoli dveh ponoči, začutim zraven sebe "radiator"! ŠIT!
Vzamem termometer, merim vročino - 37,5...
Tako, pa smo bolani (v vrtcu se je prejšnji teden začela pojavljati angina)...
Zjutraj se zbudimo, merimo spet - 38,9!
Pa kap me je skoraj!!! Jaz za pet dni na Češko, otrok pa skoraj 39 vročine. Pa sta morala z Mitjem sama preživeti vse... Ja, angina je bila, še danes smo na antibiotikih...
Jaz pa sem se naučila, da tudi brez mamice preživijo....
ZLATA MEDALJA JE DOMA!!!
torek, 3. junij 2008
Pakiram!!!

Jutri zjutraj odpotujemo. Za pet dni na Češko.
Z mladinskim pevskim zborom se bomo preizkusili še na mednarodnem nivoju. Udeležili se bomo namreč "36. International Choir Festival Olomouc 2008".
In me dajejo živčki. Pa tokrat ne toliko zaradi tekmovanja, kot zaradi tega, ker bom prvič, odkar sem mamica, tako dolgo od doma.
Držim pesti, da bo vse O.K., tako z nami na Češkem, kot z mojimi dragimi doma...
Poročam, ko pridem.
nedelja, 1. junij 2008
In smo zaslužili

Koncert z istim naslovom smo imeli v dvorani Gimnazije Ptuj, ki je bila skoraj nabito polna (400 sedežev). Kar dve uri dolg program smo pripravili, nastopilo je okoli 130 otrok! Malo nas je basala neznosna vročina, ki je bila v dvorani, tako da je kar teklo iz nas. Glede na nemogoče razmere je koncert dobro uspel (čeprav bi mladinski zbor lahko kaj izvedel tudi bolje...)
Po koncertu naši "prodajalci" niso zmogli pisati računov za prodane CD-je, takšen naval je bil (ju-hu-hu)!
No, in še zbrana vsota z vstopnicami in prodanimi CD-ji: 2600 €!!! In že lahko brez skrbi potujemo na Češko. Donatorji so do tega dne prispevali 3500€, starši pa 2700€. Torej do potrebnih 9000€ potrubejemo še kakih 200€, kar pa ni več omembne vredno.
V sredo potujemo...
ponedeljek, 19. maj 2008
Snemamo CD
Nimam niti časa kaj napisati. Z mladinskim zborom se počasi pripravljamo na odhod na mednarodno tekmovanje na Češko.
Pred odhodom bomo pripravili še letni koncert vseh mojih pevskih zborov (1. razredi, otroški in mladinski zbor) ter bobnarskih skupin.
Da pa bomo še nekaj zaslužili (ker nam manjka še kar nekaj denarja za Češko), pa sedaj na veliko snemamo material za naš tretji CD.
Snemali smo že dva popoldneva in imamo že 5 pesmi z mladinskim zborom in 14 z otroškim. Jutri nas čaka še ena runda z mladinskim in upam, da bomo gotovi...
Nisem pa vedela, da imam tako dober mladinski zbor, dokler jih nisem slišala doma na posnetkih. Res! Svaka jim čast (pa meni tudi, no)...
Lahko pa pridete in nas slišite na našem koncertu - 30. maja ob 18.30 v dvorani Gimnazije Ptuj. Vstopnina 5 EUR - zbiramo za sredstva za udeležbo na mednarodnem tekmovanju...
četrtek, 1. maj 2008
Rezervirala sem morje!
Letos sem prvič v življenju tako hitro začela razmišljati o dopustu. To namreč ni v moji navadi. Običajno začnem iskati kakšen teden dni prej...Ampak, ko imaš enkrat otroka, so stvari malo drugačne. Ne moreš kar kamorkoli, vsaj če želiš imeti kaj od dopusta.
In mi že dve leti nismo imeli skoraj nič od morja (predlani je začelo prvi dan deževati in ni več nehalo, lani pa zaradi katastrofalne napovedi sploh nismo šli na morje - razen podaljšanjega vikenda...). Upam, da bo tokrat kaj drugače, se mi zdi, da si že prav zaslužimo lepo vreme in lepo vse ostalo...
Lani sem si preko neta nagledala Zaton pri Zadru - Holiday Vilagge in se absolutno navdušila nad tem turističnim naseljem. In evo, rezerviran imamo apartma ****, zgrajen 2007, klima, internet, TV, mikrovalovna, aparat za kavo, fen....
Plaža: raj za otroke - mivka. Na plaži igrala.... Izgleda fenomenalno!

Če nam ne bo všeč na plaži, imamo celi kompleks bazenov, tako za odrasle, kot za otroke...
Drugače pa še: kar nekaj restavracij, ena samopostrežna, pizzeria, beach bari, zdravnik v apartmajskem naselju, sprehajalna promenada, fitnes, masaže, mini golf, mini avtomobilčki, tenis, jahanje, potapljanje, tuši na plaži........ Aja, pa še moj drugi pogoj je izpolnjen - morje julija! Avgusta več ne grem...
Zdaj pa držim pesti za sončen julij! Da bi tudi moj Nik enkrat videl, da je morje zakon. Tega še namreč ne ve. Prvo leto je bil premajhen, da bi se kaj spomnil (v Vodicah je bilo res čudovito), lani je pa rekel, da na morje več ne gre?! Halo!?
Aha, če koga zanima kaj več... tu je link:
