sreda, 24. december 2008

Božični večer

Letos Božiček pride k botrci in dediju. Nik se ga je veselil že ves teden. Dogovorili smo se za večerjo ob sedmih. Pred tem smo malo zadremuckali, ob pol sedmih se zbudimo in .....
ŠIT!!!! Nik ima vročino 38!
In tako je šel ati sam čakat Božička, midva z Nikom pa imava božični večer ob Daleronu in čajčku!
Super, kajne! In to spet med mojimi počitnicami, ko bi lahko zavila še za kakšen dan v toplice!

Ojoj, kako čas beži!

Sploh nisem utegnila nič zapisati. Pa ne, da se nam ni nič dogajalo, ful se je dogajalo. Zato pa ni bilo časa.
Naši tedni namreč minevajo tako:
ponedeljek, jaz ves dan v službi,
torek, Nikova športna šola, vmes je ravno dovolj časa za kosilo in pol urce igranja,
sreda, moja nova služba, vmes enako kot v torek, kosilo in igranje,
četrtek je isti kot torek,
petek je isti kot sreda,
in ostane še vikend, ki ga maksimalno izkoristimo!

Vmes pa smo praznovali še rojstne dneve, tako Mitjevega, ominega in mojega.
In je december tu (oziroma ga je že skoraj konec).

torek, 7. oktober 2008

Športna šola



Nika smo vpisali v športno šolo Juhuhu. Baje je dobra ta šola.

In smo šli. Na prvo športno uro.

Deset minut smo bili starši v dvorani, potem pa so nam otroci pomahali in smo morali ven.

Na mojo srečo je zraven športne dvorane kafič, ki je od dvorane ločen samo z okni. In piješ kavico ter gledaš svojega škratka, kako telovadi.

Trije športni pedagogi so delali z otroci, dva moška in ena ženska. En boljši od drugega.... Otroke ne samo razgibajo, ampak tudi nasmejijo!

Skratka, super je bilo....

Izlet


V soboto zjutraj sva se z Nikom odločila, da se prvič popeljeva z vlakom. Že dolgo sem mu obljubljala vožnjo z vlakom, tako da je bil res že skrajni čas, da to obljubo tudi izpolnim. Sicer sem kot ponavadi potrebovala malo vzpodbude, ki je tokrat prišla sicer kot strela z jasnega.

Sobotno jutro je bilo "na easy", kot ponavadi. Ob pol desetih pa Mitja pravi, da gre moja sestra danes z vnukinjo Tiso z vlakom v Celje.

"Aja? Kdaj pa?" "Ne vem..."

Pokličem sestro in pravi, da gre vlak ob 10.15.

To je bila brzina. Najprej sem pet minut še jamrala, zakaj mi ni nihče prej povedal, potem pa sva se z Nikom v desetih minutah oblekla, zrihtala in šuska na železniško...

In je bilo super! Tudi meni, ne samo Niku, je bilo vse skupaj pravo doživetje. In super varianta je tole Celje. Vlak vozi eno uro, kar je ravno prav, železniška postaja pa je v bistvu čisto v centru mesta.

Smo se malo sprehodili po mestu, spili kavico, pojedli torto, v McDonaldsu vzeli malico za na vlak in ....se odpeljali nazaj proti Mariboru.

Krasna sobota!

torek, 30. september 2008

Mi pa smo ustvarjalni

No, Nikec je zdaj že celo drugi teden v vrtcu in....ZDRAV!!! In naše vsaj med tednom bolj redke skupne popoldneve preživljamo zadnje čase bolj ustvarjalno.

Trenutno smo ustvarjalnost usmerili v izdelovanje papirnatih obraznih mask. Pa poglejte:

Spet novi družinski član




















31. avgusta 2008 se je mojemu nečaku Alešu, njegovi Andreji in njuni triletni Tisi pridružila še Lina.
Končno smo jih obiskali na domu, da smo pocartali malo miško.
Joj, kako so dojenčki zlati!
Sploh Lina. Najbolj priden in zadovoljen dojenček...

Stari prijatelj


Joj, kako ti lahko nekatere stvari polepšajo ne samo dan, ampaj kar življenje!


Videla se nisva točno pet let, pogovarjala pa kar krepko več časa.


No, zdaj pa je prišel na obisk- moj stari prijatelj Bojan. In sva klepetala celo popoldne.


Upam si reči, da je Bojan eden najinteligentnejših in najbolj razgledanih prijateljev, kar jih poznam in takšni pogovori ti res veliko dajo! Imava tudi skupno točko glasbo, tako da je tudi s tega stališča pogovor z njim zelo zanimiv.


Skratka, da ne bom dolgovezila, še več takšnih popoldnevov!


In potem si kar žalosten, zakaj se vsake toliko časa kakšen takšen prijatelj kar izgubi iz tvojega življenja....

torek, 16. september 2008

Mali pikec spet bolan!

No, letos smo pa štartali.....
Dva dni v vrtcu, pa je prišla teta angina. Potem smo bili en teden doma, v sredo pa spet v vrtec in v službo.
Pa ne za dolgo. V petek zvečer sva pojedla zadnjo dozo antibiotikov, v soboto ponoči pa je mali pikec v svoji postelji jokcal....Čisto potiho.
Sem mislila, da kaj sanja in sem ga čisto tiho poklicala. Pa ni sanjal.
Prišel je k meni in ...grooooooza.... spet čisto vroč. 38.2
Smo bili v nedeljo pri dežurnem, baje je samo viroza. In smo spet doma. Tokrat je v bolniški Mitja.
Zdaj pa mora biti tega konec!
Bo doma ves teden, da se res dobro pozdravi, šopamo ga z multivitaminskim sirupom, pa s kapljicami za povečanje odpornosti...
V ponedeljek pa štartamo čisto zares!

torek, 9. september 2008

Da mi ne bo dolgčas

Skoraj sem pozabila, pa bi lahko tudi to povedala...
Imam namreč novo službo. No, ne čisto pravo, redno službo, ampak samo honorarni dodatek moji stari službi.
Maja sem dobila ponudbo, potem so stekli dogovori... No, zdaj pa sem že začela delati.
Aja, kje?
Pri našem svetovno najbolj znanem pevskem zboru, oziroma pevski šoli iz Maribora (namenoma ne bom o imenih)..., kjer vodim mladinski pevski zbor. Dvakrat na teden - od 18.00 do 19.30...
Ko pa se bodo začeli nastopi, koncerti, tekmovanja, revije...., pa se mi bo tako ali tako zmešalo...
Vse skupaj letos vodim torej: dva mladinska, enega otroškega in pevski zbor prvih razredov...
Vso srečo (sama sebi) - ker jo bom res potrebovala!

Besedni zaklad

Sama sebe večinoma sploh ne slišim, kaj govorim... Dokler ne slišim, kaj govori naš mali štiri- in- pol- letnik!
Valjda, da vse pobere in si tako ustvarja svoj "bogat" besedni zaklad!
Zadnjič je po vseh knjigicah o želvaku Frančku iskal eno risbico, ki sem mu jo narisala, on pa si jo je nekam shranil. Odpre prvo knjigo, risbice ni notri: "Jebemti, ni je tu!" Odpre drugo: "Jebemti, tu je tudi ni!" Odpre tretjo: "Pizdo, niti tu je ni!"
In tako enih dvajset knjigic...
Sem se delala, da ne slišim... Potem pa sem le vprašala, kaj je to "pizdo"? In sem mu povedala, da je to zelo grda beseda, da ni lepo, če tako govorimo.
Pa me je našel popoldan. Me je nekaj razkurilo in sem sama uporabila to grdo besedo. Pa sem hitro dobila nazaj:
"Mama, vidiš, ti tudi rečeš "pizdo"!"
Ja, logično, jabolko ne pade daleč od drevesa.
Moram malo bolj paziti, kaj govorim, da mu ne bo v navado prišlo!

petek, 5. september 2008

Novo šolsko leto

In smo štartali.
Jaz v šoli, Nik v vrtcu.
Oba uspešno. Nik ni bil nič žalosten, prav fino je bilo... ampak ne več kot dva dni.
Zdaj pa je on doma, jaz v bolniški... diagnoza... angina!
Nik, ne jaz!
In papcamo antibiotike, pa vitaminčke... Ne paše mi ravno biti spet doma.... Sem bila namreč skoraj dva meseca.... Zdaj bi mi pa že pasalo malo delati....

Pot domov

Spet sem narobe sklepala!
"Gremo domov zjutraj, noben ne gre domov zjutraj!"
Ja, noben Slovenec ne gre domov zjutraj, tujci pa vsi... In tako smo krenili ob 10.30, domov pa prišli ob 19.30. Pa še to zato, ker smo se izognili vseh kolon na avtocesti in vozili večinoma po stari cesti, drugače bi prišli domov tako ali tako šele v nedeljo...
Pa tuneli???
Isto, kot tja. V "Mali kapeli" smo spet stali, ker je Mitja začelo dušiti, potil se je in tresel... Sem spet jaz vozila domov...
Doma pa na internet. Kaj to pomeni. In smo našli. Še vsi ostali znaki, o katerih Mitja sicer ni nikoli govoril.... so nas pripeljali do bolezni: ankciozne motnje... Zdravljenje? Z antidepresivi....
Super, ni kaj!
Pa sem se še jaz spravila k zdravnici, ker me križ boli že pet mesecev, in to najbolj ponoči. Se kar zbujam od bolečin.... No, sem še jaz najprej na internet pogledala, pa sem našla:
bolečine v križu zlasti ponoči - manigni ali benigni tumorji na kosteh, tkivih...
Tri dni sem bila čisto na tleh, potem pa sem spaničarila in preko vez prišla na preiskave takoj....
Ne bom več po internetu postavljala diagnoz... imam sum na vnetje v sklepih...
Grem še dalje na preiskave...
Ja, ja, leta so tukaj, nismo več dvajset let stari....

In še Zadar



Sploh nisem vedela, da je Zadar tako lepo in tako veliko mesto...

Najbolj so me seveda fascinirale "morske orgle". Gre za 70 metrov dolge stopnice, pod katerimi so vgrajene piščali, zvok pa proizvajajo morski valovi. Bolj je morje razburkano, bolj orgle igrajo, če pa je čisto mirno, so pa lahko tudi tiho. No, nam so kar prijetno igrale....
Potem je zelo zanimiva tudi velika ploščad z lučkami. Najprej so na poti take male okrogle lučke, ki spreminjajo barve...
In potem te te majhne lučke pripeljejo do ogromne lučke, ki ne samo, da spreminja barve, ampak ustvarja prave barvne vzorce. Čudovito...
Ogledali smo si še trg petih vodnjakov. Na sliki se sicer ne vidi, da jih je pet, ker je bila tema. Je tudi ful lepo. V ravni vrst pet popolnoma istih vodnjakov...

Z vlakom v Nin

Dvakrat smo se zvečer z vlakcem odpeljali v mesto Nin, ki je čisto blizu...
Prečudovito malo mesto, najstarejše kraljevsko mesto Hrvaške... Luštno....

Skratka, v mestece prideš čez čudovit kamniti most...


Potem greš skozi vrata obzidja...




Nin pa je znan tudi po čudoviti peščeni plaži z znanim ninskim zdravilnim blatom, s katerim sem se seveda morala napocati, da sem še dva dni smrdela po nafti... Fuj in fej...
Ko sem že bila namazana, nam je neki domačin povedal, da bi se moral mazati najmanj deset dni, blato pustiti na sebi vsaj eno uro, če bi hotel kakšne zdravilne učinke...
Torej je bil edini učinek mojega mazanja - smrad!




No, tudi na to plažico nas je odpeljal vlakec in tudi tu je bilo prav posebno doživetje. Najprej smo bili jezni, ker smo se zjutraj tako "devali", da smo prišli na vlak komaj ob 11. uri. Na plažo smo prispeli ob 11.30, nazaj pa je zadnji dopoldanski vlak peljal ob 12. 30. Torej nam je ostalo za kopanje in mazanje z blatom samo ena urca. Vendar nismo bili dolgo žalostni. Ta ena urca je bila namreč najdaljša ura v mojem življenju.




Zakaj?


Po pol ure kopanja sredi popolnoma jasnega neba so se naenkrat zbrali temni oblaki, kot v filmu, malo proč od nas je že bliskalo in grmelo... Hitro smo se posušili in oblekli... Kam pa zdaj? Vlak pride komaj ob 12.30, to je šele čez pol ure! Šit! No, mimogrede, na plažo lahko prideš samo čez morje.... Finta.... Saj vodica ni niti do kolen....


No, in tako smo stali sredi ničesar, ker pod bore se pa res nisem upala skriti, ko so prve dežne kaplje začele padati po nas. Ogrnili smo se v brisače in čakali. Groza! Ful je začelo bliskati in grmeti, strele so tolkle. Čas pa nikamor!
Nik je pa vedno, ko kaj ni bilo vredu, začel sitnariti: "Mama, domov bi šel!" In s tem je vedno mislil Maribor, seveda!


No, pa smo tudi to preživeli, vlak je prišel in srečno smo prispeli v apartma. Malo mokri sicer....

Morje 2008 - nasadi v naselju

Prekrasni oleandri.....



Milijon zelišč..... ful je vse dišalo....


Nasadi celo znotraj apartmajev, oziroma na hodnikih....




Morje 2008 - plaža in bazeni

Igralni park ob bazenskem kompleksu...



Plaža....pesek....sicer zvečer v vseh luknjah.....ampak vseeno fajn....


Tobogan, pod njim "hišica", vodica 30 cm.....

Otroški bazen....


Tjulenj, ki "šprica" vodo...




Morje 2008 - apartma in naselje


No, ko smo končno prišli k sebi, se naspali in najedli, je bil čas, da si malo ogledamo, kje sploh smo.
Naj povem, da lepšega morja še nismo imeli.

Apartmaji - zakon!!! Zgrajeni lani, klima - tista, ki ti ne piha v glavo, ampak kroži nekje zgoraj. Čistilka vsak dan odnese smeti in po potrebi zamenja brisače. V kuhinji mikrovalovna in aparat za kavo, v kopalnici fen... Televizija LCD, vse lepo in novo in KRASNO!!!

Naselje: lepšega okolja še nisem videla. Povsod - po celem naselju prekrasni nasadi, zelišča, oleandri, oljke in milijon grmičkov in rastlin, ki jih ne poznam, vse urejeno v nulo. Vsak drugi dan milijon ljudi vse to zalije, vsak drugi dan vse to oplejejo! Noro! Pred vsakim apartmajem vrtiček!


Drugače pa lahko rečem, da je to naselje raj za otroke.
Plaža je mivka, na plaži ogromno tušev, ob plaži ogromen bazenski kompleks z velikim otroškim bazenom in velikim bazenom za odrasle. Ob bazenih v senčici otroška igrala in klimatizirana zaprta igralnica. Na poti iz plaže ali bazenov proti apartmaju je še lunapark, renta mini cars, in ogromno igral vsepovsod po naselju.

No, ko smo pogledali prvič ven na teraso našega apartmaja, sem bila pa tako ali tako najbolj srečna. Pred apartmajem smo imeli namreč milijon gugalnic, toboganov, hišic... Skratka skoraj čisto naš igralni park. Tako da sva midva lahko "kofetkala" na terasi, Nik pa se je igral...

Morje 2008 - 1. dan

Letos smo prvič na morje potovali v soboto, ker imajo v Zatonu pri Zadru smene samo ob sobotah.

Po mojem pametovanju smo se odločili za pot ob 23. uri zvečer. Moje razmišljanje: Nik bo ob taki uri vso pot prespal, gužve pa tudi verjetno ne bo, ker nihče ne hodi na morje ob taki neumni uri.

Ha-ha-ha...

Do Ptuja vse lepo in prav, tik za Ptujem pa kolona!!!! In smo potrebovali več kot eno uro, da smo prišli do Podlehnika, kjer smo krenili proti Rogatcu. Hvala Bogu, da tujci teh poti ne poznajo. Torej, ura je bila že 1.00, ko smo zavili proti Rogatcu. Šele okoli pol dveh je Nik počasi zaspal.

Počasi smo spet pristali na avtocesti, kjer ni bilo posebne gužve. Super!

Pa ne za dolgo.

Okoli treh zjutraj smo se peljali skozi tunel "Mala kapela". Mitja je za finto zapeljal na sredino vozišča na tiste bunkice, ki te opozorijo, da si na drugi strani... Uf, kako to tuli!

Hitro je zapeljal nazaj, občutek pa ni bil najbolj prijeten!

Potem pa pazi ti to! Mitja začne na ves glas kričati: "Joj, joj, joj, Jasna! Joj, joj, joj..." In tako kakšni dve minuti. Pri tem je zaviral kot nor, spet vozil počasi, spet zaviral.... in se zraven drl!

Sem mislila, da me bo kap! No, ko se je malo pomiril, je ustavil v tunelu - na SOS prostoru in rekel, da se mu je tako zvrtelo, da je videl, da se z avtom vozi po boku!!!! Halo!

Dalje sem jaz vozila, vmes pa sva debatirala, kaj je to bilo. Ali so mu tiste bunkice zdrmale možgane, ali je preutrujen od službe, ali kaj bi to lahko bilo....

Nik se je seveda od vse te galame prebudil in s spanjem smo za to noč zaključili.

Potem smo poskusili na počivališču že tik pred Zadrom malo zaspati, pa nam ni uspelo. No, po tako razburljivi noči smo prispeli v Zaton (ob 7. uri zjutraj) in molili, da bi bil kakšen apartma prost. Uradno namreč dobiš apartma ob 16. uri popoldan. Aja, pa še to: Nik je med vožnjo prvič v življenju tudi bruhal, tako da smo tudi zaradi tega milijonkrat stali in smo bili vsi skupaj kar pošteno zdelani.

In je bil ravno en apartma že prost, ker so eni šli domov en dan prej! Bogu hvala! Ob 7.30 smo že bili spakirani v njem!
In si privoščili spanje do štirih popoldan!

Evo me spet! Končno!

Meni dopust očitno škodi. Ker imam preveč časa, ga sploh ne znam izkoristiti. Vedno mislim, saj bom jutri, potem pa vse prelagam iz dneva v dan... Na primer pisanje bloga.
No, ko pa se začne služba, si vzamem čas tudi za to....
In sedaj bom pisala kot butec vse za nazaj!

sreda, 20. avgust 2008

Joj, kako sem lena!

Dva tedna smo že doma iz morja, pa še nisem nič napisala. Nekako se kar ne morem spraviti zraven... k pisanju.
Pa kar nekaj stvari je novih...
Najprej bom slikice naložila v računalnik, potem bom pa počasi začela. In napisala vse za nazaj.
Kmalu!

petek, 1. avgust 2008

Gremo!!!

Spakirano imamo, hišico smo uredili (trava pokošena, stanovanje spucano v nulo...) in počasi krenemo na pot.
Moja letošnja teorija je takšna: jutri je sobota, 2. avgust - katastrofalen dan za pot na morje. Zato bomo poskusili letos tako: krenemo ob 23. uri zvečer. Če ne bo gužve (ker po moje vsi grejo bolj pozno ponoči ali zgodaj zjutraj), bomo pač malo v avtu zadremali, če bomo prehitro tam. Če pa bo gužva, pa bomo tako ali tako tam šele sredi dneva. Pa da vidimo...

četrtek, 31. julij 2008

Pakiramo!!!

V soboto se končno začne naš dopust. Zaton pri Zadru.
Pravkar sem preverila vreme za naslednjih deset dni v Zadru. Sončno in 32 stopinj. Vse dni. Ne duha ne sluha o kakšnih oblakih.
Ju-hu-hu...
Vreme bo torej vredu, upam, da bo vredu tudi vse ostalo.

nedelja, 13. julij 2008

Članek v Večeru, 11.7.2008

No, naj se še malo pohvalim. So malo zapisali o meni v Večeru:

http://www.vecer.si/clanek2008071105342280

sobota, 28. junij 2008

Užitkarije...

Uf, je vroče, ne?




Poleg "velikega" bazena smo letos postavili še "malega" - in uživamo.

petek, 27. junij 2008

Zaključna prireditev v vrtcu

Ja, seveda imam poleg vseh svojih obveznosti še vedno dovolj časa za mojega malega pikeca.

In tako sva se v sredo, 18. junija z Nikom odpravila na njegov prvi nastop. Na prejšnjem je bil namreč bolanček.

Sicer ne vem, kako jaz berem vabila, očitno pa zelo slabo. Trdila sem namreč, da je prireditev v vrtcu Grinič (moj vrtec), Nik pa je trdil, da je v njegovem vrtcu - Kekcu.

In je bilo seveda po moje. Šla sva v Grinič - tam pa - nikogar. Torej je imel Nik prav. Šuska v Kekca, kjer se je seveda prireditev že začela. In ravno, ko sva prišla, so bili njegovi prijateljčki že na odru! Hitro sem ga potisnila k njim - in so začeli.

Na glavo so dobili tipalke in postali murenčki. In so plesali - vsi - razen Nika in njegovega "soplesalca". Stala sta kot vkopana, vsi ostali pa pravi mali murenčki. Ha-ha-ha...
Saj ni čudno, kdo pa bi nastopal, če ga potisneš na oder v zadnji sekundi!






No, zdaj pa moram še malo "pljuniti"! Nastopi vseh skupin so bili prekrasni - otroške pesmice ali plesi. Nato pa je sledil nastop "neke" plesne skupine. Nisem še slišala zanjo in upam, da nikoli več ne bom. Tri leta sem predavala metodiko predšolske glasbene vzgoje in torej izobraževala nove vzgojiteljice. In sem preštudirala razvoj otrok v nulo, predvsem, kar se glasbe tiče! In sem ful občutljiva na tem področju. Otroške pesmice so bile napisane z namenom! Janez Bitenc, Romana Krajnčan, Melita Osojnik - le nekaj imen, ki jih TOPLO priporočam. Otroci naj pojejo o pomladi, osličkih, zajčkih, metuljčkih, rojstnih dnevih....in o vseh stvareh, ki jih poznajo ali jih naj bi spoznali! Otroške pesmice imajo tudi prilagojen obseg glasu, ki je pri otrocih seveda manjši, kot pri odraslih. Če jih filamo s pesmicami, ki ne ustrezajo njihovemu obsegu, pač pojejo "mimo", torej fušajo. In tako se jim posluh slabše razvija!
Skratka, da se vrnem nazaj, kaj me je tako zmotilo. Kaj zmotilo! Znorela sem skoraj. Šest pet-letnih deklic pleše in zraven poje "Ne grem na kolena, ne bom več senca njena...."
HALOOOOO! Je to vsebina za pet-letne deklice?!

No, moram prilepiti besedilo:


MISLIL SI, DA BOM NE VSE PRISTALA, KOT BERAČ PROSILA, DA BI LJUBEZEN DAL MI TI. MISLIL SI, DA SE BOM KAR ZLOMILA, TE KLEČE ROTILA, DA OSTANI, KOT DA NJE VEČ NI, SPET SKRILA SOLZE, KO BOLI...
refren:NE GREM NA KOLENA, NE BOM VEČ SENCA NJENA! NE BOM SE ZDROBILA, KOT KAMEN POTONILA! NE GREM NA KOLENA, PREVEČ SEM SEBE DALA, PLJUVALA SEM SI V OBRAZ, PONOS TEPTALA!
MISLILA SEM, DA USOJENA SVA SI ZA VEDNO, DA NIHČE LJUBIL NI NA PLANETU TEM TAKO MOČNO, KOT JAZ TE LJUBIM, TEBI PA PREMALO JE BILO. IMEL SI ME, IMEL SI NJO...
refren:NE GREM NA KOLENA, NE BOM VEČ SENCA NJENA! NE BOM SE ZDROBILA, KOT KAMEN POTONILA! NE GREM NA KOLENA, PREVEČ SEM SEBE DALA, PLJUVALA SEM SI V OBRAZ, PONOS TEPTALA!
KDO SI, KDO SI, DA TI BI MENI SODIL? KDO SI, KDO SI DA BI PO MENI HODIL?



Krasno, ne? Za kozlat!!!

Saška, oprosti. Nič nimam proti tebi in nič proti tvoji pesmi! Saj je ne poješ za otroke.
Odrasli si sami izbiramo glasbo. Otroci si je ne! Mi smo tisti, ki skrbimo za njihov razvoj. In tisti, ki to predvaja otrokom, je za mene navaden debil!

Tako, pa sem si dala duška!

Pa nazaj k naši prireditvi.
Sledila je podelitev knjižnih nagrad za male "palčke bralčke":






Vsak otrok je dobil vse svoje likovne umetnine:







Potem smo se še malo družili, papcali smokije in čips, si rekli adijo in šli domov!

KONČNO - POČITNICE!!!

Zdaj pa je bil res že skrajni čas, da pride na vrsto tudi počivanje!
Malo me je od vseh stresov in napornega dela že skrbelo za zdravje....
Ampak bomo sedaj počivali, uživali in si privoščili raznovrstna razvajanja...

Lahko pa rečem le še to - letošnje šolsko leto je bilo pa zares, zares uspešno!!!
Zlato priznanje na državnem tekmovanju, zlata medalja na mednarodnem tekmovanju, izdaja tretje zgoščenke, pojavljanje v medijih, mnogi nastopi tako v šoli, kot drugod... Udeležba na festivalu Attacca, uspešno izpeljan letni koncert (z nabito polno dvorano ptujske Gimnazije) ....
Več o tem je v blogu My music.


Tudi novi načrti so pred vrati - ampak o njih šele, ko bodo realizirani!

torek, 10. junij 2008

Kaj pa to?!

V množici novih podatkov in novic sem skoraj pozabila na glavno stvar!
Preden sem odpotovala na Češko, zadnjo noč pred jutranjim odhodom, sem se odločila, da lahko Nikec spi z mano v postelji, ker se tako dolgo ne bova videla...
In sredi noči, okoli dveh ponoči, začutim zraven sebe "radiator"! ŠIT!
Vzamem termometer, merim vročino - 37,5...
Tako, pa smo bolani (v vrtcu se je prejšnji teden začela pojavljati angina)...
Zjutraj se zbudimo, merimo spet - 38,9!
Pa kap me je skoraj!!! Jaz za pet dni na Češko, otrok pa skoraj 39 vročine. Pa sta morala z Mitjem sama preživeti vse... Ja, angina je bila, še danes smo na antibiotikih...
Jaz pa sem se naučila, da tudi brez mamice preživijo....

In kaj pišejo o nas v Večeru....

Če koga zanima...

http://jasnadrobne.wordpress.com/category/mpz-os-mladika/

ZLATA MEDALJA JE DOMA!!!

In je mimo. Tudi najhujše!

Bilo je prekrasno, res lepa izkušnja tako zame, kot za moje pevke in pevce.

Biti del 5000 in nekaj pevcev, kolikor jih je v petih dnevih prepevalo v Olomoucu, biti eden izmed 160 pevskih zborov, ki so se udeležili mednarodnega tekmovanja "Festival of songs" ...

Najlepše pa je..... dobiti 95 točk (od 100 možnih) in s tem prejeti ZLATO MEDALJO na mednarodnem nivoju!!!

Po številu točk smo v konkurenci 18 mladinskih pevskih zborov v naši kategoriji zasedli 2. mesto!!! Prehitel nas je le zbor iz Litve.

Svaka nam čast!

torek, 3. junij 2008

Pakiram!!!


Joooooj!
Jutri zjutraj odpotujemo. Za pet dni na Češko.
Z mladinskim pevskim zborom se bomo preizkusili še na mednarodnem nivoju. Udeležili se bomo namreč "36. International Choir Festival Olomouc 2008".
In me dajejo živčki. Pa tokrat ne toliko zaradi tekmovanja, kot zaradi tega, ker bom prvič, odkar sem mamica, tako dolgo od doma.
Držim pesti, da bo vse O.K., tako z nami na Češkem, kot z mojimi dragimi doma...
Poročam, ko pridem.

nedelja, 1. junij 2008

In smo zaslužili



Tako. Posneli smo CD in za nami je tudi koncert. Na CD-ju imamo 14 pesmi otroškega pevskega zbora in 17 pesmi mladinskega zbora. Poimenovali smo ga "KRILA GLASBE".
Koncert z istim naslovom smo imeli v dvorani Gimnazije Ptuj, ki je bila skoraj nabito polna (400 sedežev). Kar dve uri dolg program smo pripravili, nastopilo je okoli 130 otrok! Malo nas je basala neznosna vročina, ki je bila v dvorani, tako da je kar teklo iz nas. Glede na nemogoče razmere je koncert dobro uspel (čeprav bi mladinski zbor lahko kaj izvedel tudi bolje...)
Po koncertu naši "prodajalci" niso zmogli pisati računov za prodane CD-je, takšen naval je bil (ju-hu-hu)!
No, in še zbrana vsota z vstopnicami in prodanimi CD-ji: 2600 €!!! In že lahko brez skrbi potujemo na Češko. Donatorji so do tega dne prispevali 3500€, starši pa 2700€. Torej do potrebnih 9000€ potrubejemo še kakih 200€, kar pa ni več omembne vredno.
V sredo potujemo...

ponedeljek, 19. maj 2008

Snemamo CD

Uf, je naporno.
Nimam niti časa kaj napisati. Z mladinskim zborom se počasi pripravljamo na odhod na mednarodno tekmovanje na Češko.
Pred odhodom bomo pripravili še letni koncert vseh mojih pevskih zborov (1. razredi, otroški in mladinski zbor) ter bobnarskih skupin.
Da pa bomo še nekaj zaslužili (ker nam manjka še kar nekaj denarja za Češko), pa sedaj na veliko snemamo material za naš tretji CD.
Snemali smo že dva popoldneva in imamo že 5 pesmi z mladinskim zborom in 14 z otroškim. Jutri nas čaka še ena runda z mladinskim in upam, da bomo gotovi...
Nisem pa vedela, da imam tako dober mladinski zbor, dokler jih nisem slišala doma na posnetkih. Res! Svaka jim čast (pa meni tudi, no)...

Lahko pa pridete in nas slišite na našem koncertu - 30. maja ob 18.30 v dvorani Gimnazije Ptuj. Vstopnina 5 EUR - zbiramo za sredstva za udeležbo na mednarodnem tekmovanju...

četrtek, 1. maj 2008

Rezervirala sem morje!

Letos sem prvič v življenju tako hitro začela razmišljati o dopustu. To namreč ni v moji navadi. Običajno začnem iskati kakšen teden dni prej...
Ampak, ko imaš enkrat otroka, so stvari malo drugačne. Ne moreš kar kamorkoli, vsaj če želiš imeti kaj od dopusta.
In mi že dve leti nismo imeli skoraj nič od morja (predlani je začelo prvi dan deževati in ni več nehalo, lani pa zaradi katastrofalne napovedi sploh nismo šli na morje - razen podaljšanjega vikenda...). Upam, da bo tokrat kaj drugače, se mi zdi, da si že prav zaslužimo lepo vreme in lepo vse ostalo...
Lani sem si preko neta nagledala Zaton pri Zadru - Holiday Vilagge in se absolutno navdušila nad tem turističnim naseljem. In evo, rezerviran imamo apartma ****, zgrajen 2007, klima, internet, TV, mikrovalovna, aparat za kavo, fen....

Plaža: raj za otroke - mivka. Na plaži igrala.... Izgleda fenomenalno!



Če nam ne bo všeč na plaži, imamo celi kompleks bazenov, tako za odrasle, kot za otroke...
Drugače pa še: kar nekaj restavracij, ena samopostrežna, pizzeria, beach bari, zdravnik v apartmajskem naselju, sprehajalna promenada, fitnes, masaže, mini golf, mini avtomobilčki, tenis, jahanje, potapljanje, tuši na plaži........

Aja, pa še moj drugi pogoj je izpolnjen - morje julija! Avgusta več ne grem...

Zdaj pa držim pesti za sončen julij! Da bi tudi moj Nik enkrat videl, da je morje zakon. Tega še namreč ne ve. Prvo leto je bil premajhen, da bi se kaj spomnil (v Vodicah je bilo res čudovito), lani je pa rekel, da na morje več ne gre?! Halo!?

Aha, če koga zanima kaj več... tu je link:

http://www.zaton.hr/hr/index.php