četrtek, 23. april 2009
sreda, 15. april 2009
Maribor - Monte Carlo - Saint Maximin
Odhod avtobusa je bil 31.3. 2009 ob 22. uri. Sledila je vožnja čez Slovenijo, Italijo, proti Monte Carlu. Še sreča, da smo se vozili ponoči in večino poti prespali (če se temu sploh lahko tako reče).
...morske pse...
V Monaco smo prispeli ob 10. uri dopoldan, 1. aprila. Sledila je ena ura vožnje sem in tja po Monte Carlu, da smo končno našli, kar smo iskali:
Oceanografski muzej in palačo (za ostalo namreč ni bilo časa).
Občudovali smo dvajsetmetersko okostje kita...
...morske pse......in druge prečudovite ribice!
Si v sanjah predstavljali, kako mora biti, če si lastnik enega od teh stanovanj...
Uživali v čudovitih razgledih...
In si ogledali rezidenco Grimaldijevih.
Ob 13.3o nas je pot odpeljala dalje proti našemu cilju, majhnemu mestecu Saint Maximin.
Tja smo prispeli ob dogovorjeni 15. uri.
Francija
Med 1. in 5. aprilom 2009 sem se z zborom udeležila glasbenega festivala v Provansi. Bilo je to najnapornejših pet dni mojega življenja, hkrati pa seveda tudi lepih in nepozabnih...
Opis napornih dni sledi.
Mamice, dobrodošle! Radi vas imamo....
....je pisalo na steni, ko so nas naši škratki povabili v v vrtec!
Bilo je za materinski dan, zato smo atije pustili doma. Ob tem napisu so bile na steni prilepljene slike naših malih nadobudnežev, ki so tudi povedali, zakaj nas imajo radi.
Da crkneš od smeha... No, zakaj ima moj otrok rad mene, si lahko preberemo na spodnji sliki...
Pa če je kdo pozabil, kako zgledam, je zraven moj portret! (...mogoče me je sonce opeklo, da sem tako roza...)
Drugače pa smo mamice fajn še zato, ker jim kuhamo "šmorn", ker jim kupujemo Gormite, jim damo tudi ponoči za jest....
Po nastopu....
....pa so nas obdarili še z rožicami, ki so jih sami posadili!
Sladko....
torek, 14. april 2009
Po dolgem času Radenci
Med zimskimi počitnicami (mater, sem hitra) smo po dolgem času spet dopustovali v Radencih. In smo si napolnili baterije, ki bodo morale držati kar precej časa!!!
Kajti marec in april sta letos nenormalno naporna...
Prtljage smo imeli za tri družine - en kovček so zasedle samo igrače....Tako je pač, kadar dopustujejo otroci.
Ja, fajn je b'lo...
Nova kuhinja
Pa ne moja, na žalost. V času recesije si lahko novo kuhinjo privošči samo Nik. Pa še to omenjam samo zato, ker je to prva stvar, ki si jo je naš otrok kupil čisto sam. Prihranil je nekaj denarja in odšla sva v Pikapolonico. Tam je imel glede izbire igrač popolnoma proste roke - in odločil se je za novo kuhinjo. Kljub temu, da eno že ima. Ampak ta je veliko boljša, celo voda teče iz pipe!
In spet kuhava skupaj - jaz zares, on za hec...
ponedeljek, 23. februar 2009
Na obisku pri Metki
Danes sva se z Nikom odločila, da obiščeva mojo bivšo sošolko Metko in nnjena dva sinova Vida in Tilna. Slike dodam naslednjič....
nedelja, 22. februar 2009
Moj ponos
Čisto na kratko:
ne skriva se v meni samo glasbeni talent, mogoče bi lahko bila tudi cvetličarka:
ne skriva se v meni samo glasbeni talent, mogoče bi lahko bila tudi cvetličarka:
Pa naj kdo reče, da ni prekrasna. Vsako leto mi tako cveti. Zanima koga recept?
Vsaj milijonkrat jo pozabim zaliti...
Mali fotograf
Bog ne daj, da je fotoaparat kje na dosegu roke - Nikove namreč. Kar naenkrat bo na njem vsaj dvajset slik več, kot jih je bilo nazadnje. Enako je tudi z mobiteli. Sreča, da imam novega, pa ga še ni pogruntal. Na teh slikah se potem znajdejo vse njegove igrače, vse omare, mize, stoli, ponavadi same bedarije, ki jih potem pol ure brišem.
Včasih se mu pa kaj tudi prav posreči, na primer tale, ki je meni osebno res lepa slik'ca:
Včasih se mu pa kaj tudi prav posreči, na primer tale, ki je meni osebno res lepa slik'ca:
Koristni albumi
Nekatere stvari za otroke znajo biti koristne tudi za starše. Na primer album za nalepke o lokomotivčku Tomažu.
Na zadnji strani ima namreč album posebna okenca, v katera se vsak dan lepijo posebne nalepke. In sicer, nalepke se nalepijo, če je otrok: pospravil igrače, delil igrače s prijatelji, si umil zobe, pospravil posteljo....
No, in tako naš mali junak sedaj včasih celo pospravi posteljo (sicer jo moram jaz ravno tako pospraviti še enkrat, ampak učimo pa se...)
Zima, zima bela
Letos pa smo sneg videli malo večkrat, kot lani. Me veseli! Ker najraje na svetu delam snežene može. Še dobro, da imam otroka, da si sosedovi ne mislijo, da se mi je že čisto zmešalo!
Wii
Božiček nas je pa razveselil z Wii-jem. Ubogi Božiček (beri jaz, op.p.) je preiskal ves Maribor in Ptuj, da bi našel vse, kar so si doma zaželeli (beri - kar sem si jaz zaželela, ker ostali člani družine sploh niso vedeli, da Wii obstaja). No, vsega Božiček ni našel.
Je pa našel prejšnji teden. Končno!
Tako imamo sedaj doma vse, kar sem želela: Wii konzolo s športnimi igrami, Mariota z volanom in Wii Fit!
Včasih sicer pomislim, kako žalostno, da se bo Nik naučil ighrati tenis v stanovanju pred TV-jem, in da jaz letos smučam doma namesto na Pohorju...
Je pa vseeno fajn. Ampak prisežem pa, da ga poleti niti povohali ne bomo!
Naročite se na:
Objave (Atom)
