No, Nikec je zdaj že celo drugi teden v vrtcu in....ZDRAV!!! In naše vsaj med tednom bolj redke skupne popoldneve preživljamo zadnje čase bolj ustvarjalno.
Trenutno smo ustvarjalnost usmerili v izdelovanje papirnatih obraznih mask. Pa poglejte:
torek, 30. september 2008
Spet novi družinski član
31. avgusta 2008 se je mojemu nečaku Alešu, njegovi Andreji in njuni triletni Tisi pridružila še Lina.
Končno smo jih obiskali na domu, da smo pocartali malo miško.
Joj, kako so dojenčki zlati!
Sploh Lina. Najbolj priden in zadovoljen dojenček...
Stari prijatelj
Joj, kako ti lahko nekatere stvari polepšajo ne samo dan, ampaj kar življenje!
Videla se nisva točno pet let, pogovarjala pa kar krepko več časa.
No, zdaj pa je prišel na obisk- moj stari prijatelj Bojan. In sva klepetala celo popoldne.
Upam si reči, da je Bojan eden najinteligentnejših in najbolj razgledanih prijateljev, kar jih poznam in takšni pogovori ti res veliko dajo! Imava tudi skupno točko glasbo, tako da je tudi s tega stališča pogovor z njim zelo zanimiv.
Skratka, da ne bom dolgovezila, še več takšnih popoldnevov!
In potem si kar žalosten, zakaj se vsake toliko časa kakšen takšen prijatelj kar izgubi iz tvojega življenja....
torek, 16. september 2008
Mali pikec spet bolan!
No, letos smo pa štartali.....
Dva dni v vrtcu, pa je prišla teta angina. Potem smo bili en teden doma, v sredo pa spet v vrtec in v službo.
Pa ne za dolgo. V petek zvečer sva pojedla zadnjo dozo antibiotikov, v soboto ponoči pa je mali pikec v svoji postelji jokcal....Čisto potiho.
Sem mislila, da kaj sanja in sem ga čisto tiho poklicala. Pa ni sanjal.
Prišel je k meni in ...grooooooza.... spet čisto vroč. 38.2
Smo bili v nedeljo pri dežurnem, baje je samo viroza. In smo spet doma. Tokrat je v bolniški Mitja.
Zdaj pa mora biti tega konec!
Bo doma ves teden, da se res dobro pozdravi, šopamo ga z multivitaminskim sirupom, pa s kapljicami za povečanje odpornosti...
V ponedeljek pa štartamo čisto zares!
Dva dni v vrtcu, pa je prišla teta angina. Potem smo bili en teden doma, v sredo pa spet v vrtec in v službo.
Pa ne za dolgo. V petek zvečer sva pojedla zadnjo dozo antibiotikov, v soboto ponoči pa je mali pikec v svoji postelji jokcal....Čisto potiho.
Sem mislila, da kaj sanja in sem ga čisto tiho poklicala. Pa ni sanjal.
Prišel je k meni in ...grooooooza.... spet čisto vroč. 38.2
Smo bili v nedeljo pri dežurnem, baje je samo viroza. In smo spet doma. Tokrat je v bolniški Mitja.
Zdaj pa mora biti tega konec!
Bo doma ves teden, da se res dobro pozdravi, šopamo ga z multivitaminskim sirupom, pa s kapljicami za povečanje odpornosti...
V ponedeljek pa štartamo čisto zares!
torek, 9. september 2008
Da mi ne bo dolgčas
Skoraj sem pozabila, pa bi lahko tudi to povedala...
Imam namreč novo službo. No, ne čisto pravo, redno službo, ampak samo honorarni dodatek moji stari službi.
Maja sem dobila ponudbo, potem so stekli dogovori... No, zdaj pa sem že začela delati.
Aja, kje?
Pri našem svetovno najbolj znanem pevskem zboru, oziroma pevski šoli iz Maribora (namenoma ne bom o imenih)..., kjer vodim mladinski pevski zbor. Dvakrat na teden - od 18.00 do 19.30...
Ko pa se bodo začeli nastopi, koncerti, tekmovanja, revije...., pa se mi bo tako ali tako zmešalo...
Vse skupaj letos vodim torej: dva mladinska, enega otroškega in pevski zbor prvih razredov...
Vso srečo (sama sebi) - ker jo bom res potrebovala!
Imam namreč novo službo. No, ne čisto pravo, redno službo, ampak samo honorarni dodatek moji stari službi.
Maja sem dobila ponudbo, potem so stekli dogovori... No, zdaj pa sem že začela delati.
Aja, kje?
Pri našem svetovno najbolj znanem pevskem zboru, oziroma pevski šoli iz Maribora (namenoma ne bom o imenih)..., kjer vodim mladinski pevski zbor. Dvakrat na teden - od 18.00 do 19.30...
Ko pa se bodo začeli nastopi, koncerti, tekmovanja, revije...., pa se mi bo tako ali tako zmešalo...
Vse skupaj letos vodim torej: dva mladinska, enega otroškega in pevski zbor prvih razredov...
Vso srečo (sama sebi) - ker jo bom res potrebovala!
Besedni zaklad
Sama sebe večinoma sploh ne slišim, kaj govorim... Dokler ne slišim, kaj govori naš mali štiri- in- pol- letnik!
Valjda, da vse pobere in si tako ustvarja svoj "bogat" besedni zaklad!
Zadnjič je po vseh knjigicah o želvaku Frančku iskal eno risbico, ki sem mu jo narisala, on pa si jo je nekam shranil. Odpre prvo knjigo, risbice ni notri: "Jebemti, ni je tu!" Odpre drugo: "Jebemti, tu je tudi ni!" Odpre tretjo: "Pizdo, niti tu je ni!"
In tako enih dvajset knjigic...
Sem se delala, da ne slišim... Potem pa sem le vprašala, kaj je to "pizdo"? In sem mu povedala, da je to zelo grda beseda, da ni lepo, če tako govorimo.
Pa me je našel popoldan. Me je nekaj razkurilo in sem sama uporabila to grdo besedo. Pa sem hitro dobila nazaj:
"Mama, vidiš, ti tudi rečeš "pizdo"!"
Ja, logično, jabolko ne pade daleč od drevesa.
Moram malo bolj paziti, kaj govorim, da mu ne bo v navado prišlo!
Valjda, da vse pobere in si tako ustvarja svoj "bogat" besedni zaklad!
Zadnjič je po vseh knjigicah o želvaku Frančku iskal eno risbico, ki sem mu jo narisala, on pa si jo je nekam shranil. Odpre prvo knjigo, risbice ni notri: "Jebemti, ni je tu!" Odpre drugo: "Jebemti, tu je tudi ni!" Odpre tretjo: "Pizdo, niti tu je ni!"
In tako enih dvajset knjigic...
Sem se delala, da ne slišim... Potem pa sem le vprašala, kaj je to "pizdo"? In sem mu povedala, da je to zelo grda beseda, da ni lepo, če tako govorimo.
Pa me je našel popoldan. Me je nekaj razkurilo in sem sama uporabila to grdo besedo. Pa sem hitro dobila nazaj:
"Mama, vidiš, ti tudi rečeš "pizdo"!"
Ja, logično, jabolko ne pade daleč od drevesa.
Moram malo bolj paziti, kaj govorim, da mu ne bo v navado prišlo!
petek, 5. september 2008
Novo šolsko leto
In smo štartali.
Jaz v šoli, Nik v vrtcu.
Oba uspešno. Nik ni bil nič žalosten, prav fino je bilo... ampak ne več kot dva dni.
Zdaj pa je on doma, jaz v bolniški... diagnoza... angina!
Nik, ne jaz!
In papcamo antibiotike, pa vitaminčke... Ne paše mi ravno biti spet doma.... Sem bila namreč skoraj dva meseca.... Zdaj bi mi pa že pasalo malo delati....
Jaz v šoli, Nik v vrtcu.
Oba uspešno. Nik ni bil nič žalosten, prav fino je bilo... ampak ne več kot dva dni.
Zdaj pa je on doma, jaz v bolniški... diagnoza... angina!
Nik, ne jaz!
In papcamo antibiotike, pa vitaminčke... Ne paše mi ravno biti spet doma.... Sem bila namreč skoraj dva meseca.... Zdaj bi mi pa že pasalo malo delati....
Pot domov
Spet sem narobe sklepala!
"Gremo domov zjutraj, noben ne gre domov zjutraj!"
Ja, noben Slovenec ne gre domov zjutraj, tujci pa vsi... In tako smo krenili ob 10.30, domov pa prišli ob 19.30. Pa še to zato, ker smo se izognili vseh kolon na avtocesti in vozili večinoma po stari cesti, drugače bi prišli domov tako ali tako šele v nedeljo...
Pa tuneli???
Isto, kot tja. V "Mali kapeli" smo spet stali, ker je Mitja začelo dušiti, potil se je in tresel... Sem spet jaz vozila domov...
Doma pa na internet. Kaj to pomeni. In smo našli. Še vsi ostali znaki, o katerih Mitja sicer ni nikoli govoril.... so nas pripeljali do bolezni: ankciozne motnje... Zdravljenje? Z antidepresivi....
Super, ni kaj!
Pa sem se še jaz spravila k zdravnici, ker me križ boli že pet mesecev, in to najbolj ponoči. Se kar zbujam od bolečin.... No, sem še jaz najprej na internet pogledala, pa sem našla:
bolečine v križu zlasti ponoči - manigni ali benigni tumorji na kosteh, tkivih...
Tri dni sem bila čisto na tleh, potem pa sem spaničarila in preko vez prišla na preiskave takoj....
Ne bom več po internetu postavljala diagnoz... imam sum na vnetje v sklepih...
Grem še dalje na preiskave...
Ja, ja, leta so tukaj, nismo več dvajset let stari....
"Gremo domov zjutraj, noben ne gre domov zjutraj!"
Ja, noben Slovenec ne gre domov zjutraj, tujci pa vsi... In tako smo krenili ob 10.30, domov pa prišli ob 19.30. Pa še to zato, ker smo se izognili vseh kolon na avtocesti in vozili večinoma po stari cesti, drugače bi prišli domov tako ali tako šele v nedeljo...
Pa tuneli???
Isto, kot tja. V "Mali kapeli" smo spet stali, ker je Mitja začelo dušiti, potil se je in tresel... Sem spet jaz vozila domov...
Doma pa na internet. Kaj to pomeni. In smo našli. Še vsi ostali znaki, o katerih Mitja sicer ni nikoli govoril.... so nas pripeljali do bolezni: ankciozne motnje... Zdravljenje? Z antidepresivi....
Super, ni kaj!
Pa sem se še jaz spravila k zdravnici, ker me križ boli že pet mesecev, in to najbolj ponoči. Se kar zbujam od bolečin.... No, sem še jaz najprej na internet pogledala, pa sem našla:
bolečine v križu zlasti ponoči - manigni ali benigni tumorji na kosteh, tkivih...
Tri dni sem bila čisto na tleh, potem pa sem spaničarila in preko vez prišla na preiskave takoj....
Ne bom več po internetu postavljala diagnoz... imam sum na vnetje v sklepih...
Grem še dalje na preiskave...
Ja, ja, leta so tukaj, nismo več dvajset let stari....
In še Zadar
Sploh nisem vedela, da je Zadar tako lepo in tako veliko mesto...
Najbolj so me seveda fascinirale "morske orgle". Gre za 70 metrov dolge stopnice, pod katerimi so vgrajene piščali, zvok pa proizvajajo morski valovi. Bolj je morje razburkano, bolj orgle igrajo, če pa je čisto mirno, so pa lahko tudi tiho. No, nam so kar prijetno igrale....
Potem je zelo zanimiva tudi velika ploščad z lučkami. Najprej so na poti take male okrogle lučke, ki spreminjajo barve...
In potem te te majhne lučke pripeljejo do ogromne lučke, ki ne samo, da spreminja barve, ampak ustvarja prave barvne vzorce. Čudovito...
Ogledali smo si še trg petih vodnjakov. Na sliki se sicer ne vidi, da jih je pet, ker je bila tema. Je tudi ful lepo. V ravni vrst pet popolnoma istih vodnjakov...
Z vlakom v Nin
Dvakrat smo se zvečer z vlakcem odpeljali v mesto Nin, ki je čisto blizu...
Prečudovito malo mesto, najstarejše kraljevsko mesto Hrvaške... Luštno....
Skratka, v mestece prideš čez čudovit kamniti most...
Potem greš skozi vrata obzidja...
Nin pa je znan tudi po čudoviti peščeni plaži z znanim ninskim zdravilnim blatom, s katerim sem se seveda morala napocati, da sem še dva dni smrdela po nafti... Fuj in fej...
Ko sem že bila namazana, nam je neki domačin povedal, da bi se moral mazati najmanj deset dni, blato pustiti na sebi vsaj eno uro, če bi hotel kakšne zdravilne učinke...
Torej je bil edini učinek mojega mazanja - smrad!
No, tudi na to plažico nas je odpeljal vlakec in tudi tu je bilo prav posebno doživetje. Najprej smo bili jezni, ker smo se zjutraj tako "devali", da smo prišli na vlak komaj ob 11. uri. Na plažo smo prispeli ob 11.30, nazaj pa je zadnji dopoldanski vlak peljal ob 12. 30. Torej nam je ostalo za kopanje in mazanje z blatom samo ena urca. Vendar nismo bili dolgo žalostni. Ta ena urca je bila namreč najdaljša ura v mojem življenju.
Zakaj?
Po pol ure kopanja sredi popolnoma jasnega neba so se naenkrat zbrali temni oblaki, kot v filmu, malo proč od nas je že bliskalo in grmelo... Hitro smo se posušili in oblekli... Kam pa zdaj? Vlak pride komaj ob 12.30, to je šele čez pol ure! Šit! No, mimogrede, na plažo lahko prideš samo čez morje.... Finta.... Saj vodica ni niti do kolen....
No, in tako smo stali sredi ničesar, ker pod bore se pa res nisem upala skriti, ko so prve dežne kaplje začele padati po nas. Ogrnili smo se v brisače in čakali. Groza! Ful je začelo bliskati in grmeti, strele so tolkle. Čas pa nikamor!
Nik je pa vedno, ko kaj ni bilo vredu, začel sitnariti: "Mama, domov bi šel!" In s tem je vedno mislil Maribor, seveda!
No, pa smo tudi to preživeli, vlak je prišel in srečno smo prispeli v apartma. Malo mokri sicer....
Morje 2008 - nasadi v naselju
Prekrasni oleandri.....
Milijon zelišč..... ful je vse dišalo....
Nasadi celo znotraj apartmajev, oziroma na hodnikih....
Morje 2008 - plaža in bazeni
Igralni park ob bazenskem kompleksu...
Plaža....pesek....sicer zvečer v vseh luknjah.....ampak vseeno fajn....
Tobogan, pod njim "hišica", vodica 30 cm.....
Otroški bazen....
Tjulenj, ki "šprica" vodo...
Morje 2008 - apartma in naselje
No, ko smo končno prišli k sebi, se naspali in najedli, je bil čas, da si malo ogledamo, kje sploh smo.
Naj povem, da lepšega morja še nismo imeli.
Apartmaji - zakon!!! Zgrajeni lani, klima - tista, ki ti ne piha v glavo, ampak kroži nekje zgoraj. Čistilka vsak dan odnese smeti in po potrebi zamenja brisače. V kuhinji mikrovalovna in aparat za kavo, v kopalnici fen... Televizija LCD, vse lepo in novo in KRASNO!!!
Naselje: lepšega okolja še nisem videla. Povsod - po celem naselju prekrasni nasadi, zelišča, oleandri, oljke in milijon grmičkov in rastlin, ki jih ne poznam, vse urejeno v nulo. Vsak drugi dan milijon ljudi vse to zalije, vsak drugi dan vse to oplejejo! Noro! Pred vsakim apartmajem vrtiček!
Drugače pa lahko rečem, da je to naselje raj za otroke.
Plaža je mivka, na plaži ogromno tušev, ob plaži ogromen bazenski kompleks z velikim otroškim bazenom in velikim bazenom za odrasle. Ob bazenih v senčici otroška igrala in klimatizirana zaprta igralnica. Na poti iz plaže ali bazenov proti apartmaju je še lunapark, renta mini cars, in ogromno igral vsepovsod po naselju.
No, ko smo pogledali prvič ven na teraso našega apartmaja, sem bila pa tako ali tako najbolj srečna. Pred apartmajem smo imeli namreč milijon gugalnic, toboganov, hišic... Skratka skoraj čisto naš igralni park. Tako da sva midva lahko "kofetkala" na terasi, Nik pa se je igral...
Morje 2008 - 1. dan
Letos smo prvič na morje potovali v soboto, ker imajo v Zatonu pri Zadru smene samo ob sobotah.
Po mojem pametovanju smo se odločili za pot ob 23. uri zvečer. Moje razmišljanje: Nik bo ob taki uri vso pot prespal, gužve pa tudi verjetno ne bo, ker nihče ne hodi na morje ob taki neumni uri.
Ha-ha-ha...
Do Ptuja vse lepo in prav, tik za Ptujem pa kolona!!!! In smo potrebovali več kot eno uro, da smo prišli do Podlehnika, kjer smo krenili proti Rogatcu. Hvala Bogu, da tujci teh poti ne poznajo. Torej, ura je bila že 1.00, ko smo zavili proti Rogatcu. Šele okoli pol dveh je Nik počasi zaspal.
Počasi smo spet pristali na avtocesti, kjer ni bilo posebne gužve. Super!
Pa ne za dolgo.
Okoli treh zjutraj smo se peljali skozi tunel "Mala kapela". Mitja je za finto zapeljal na sredino vozišča na tiste bunkice, ki te opozorijo, da si na drugi strani... Uf, kako to tuli!
Hitro je zapeljal nazaj, občutek pa ni bil najbolj prijeten!
Potem pa pazi ti to! Mitja začne na ves glas kričati: "Joj, joj, joj, Jasna! Joj, joj, joj..." In tako kakšni dve minuti. Pri tem je zaviral kot nor, spet vozil počasi, spet zaviral.... in se zraven drl!
Sem mislila, da me bo kap! No, ko se je malo pomiril, je ustavil v tunelu - na SOS prostoru in rekel, da se mu je tako zvrtelo, da je videl, da se z avtom vozi po boku!!!! Halo!
Dalje sem jaz vozila, vmes pa sva debatirala, kaj je to bilo. Ali so mu tiste bunkice zdrmale možgane, ali je preutrujen od službe, ali kaj bi to lahko bilo....
Nik se je seveda od vse te galame prebudil in s spanjem smo za to noč zaključili.
Potem smo poskusili na počivališču že tik pred Zadrom malo zaspati, pa nam ni uspelo. No, po tako razburljivi noči smo prispeli v Zaton (ob 7. uri zjutraj) in molili, da bi bil kakšen apartma prost. Uradno namreč dobiš apartma ob 16. uri popoldan. Aja, pa še to: Nik je med vožnjo prvič v življenju tudi bruhal, tako da smo tudi zaradi tega milijonkrat stali in smo bili vsi skupaj kar pošteno zdelani.
In je bil ravno en apartma že prost, ker so eni šli domov en dan prej! Bogu hvala! Ob 7.30 smo že bili spakirani v njem!
In si privoščili spanje do štirih popoldan!
Evo me spet! Končno!
Meni dopust očitno škodi. Ker imam preveč časa, ga sploh ne znam izkoristiti. Vedno mislim, saj bom jutri, potem pa vse prelagam iz dneva v dan... Na primer pisanje bloga.
No, ko pa se začne služba, si vzamem čas tudi za to....
In sedaj bom pisala kot butec vse za nazaj!
No, ko pa se začne služba, si vzamem čas tudi za to....
In sedaj bom pisala kot butec vse za nazaj!
Naročite se na:
Objave (Atom)
