Na obisku pri Metki

Danes sva se z Nikom odločila, da obiščeva mojo bivšo sošolko Metko in nnjena dva sinova Vida in Tilna. Slike dodam naslednjič....

Moj ponos

Čisto na kratko:
ne skriva se v meni samo glasbeni talent, mogoče bi lahko bila tudi cvetličarka:

Pa naj kdo reče, da ni prekrasna. Vsako leto mi tako cveti. Zanima koga recept?

Vsaj milijonkrat jo pozabim zaliti...

Mali fotograf

Bog ne daj, da je fotoaparat kje na dosegu roke - Nikove namreč. Kar naenkrat bo na njem vsaj dvajset slik več, kot jih je bilo nazadnje. Enako je tudi z mobiteli. Sreča, da imam novega, pa ga še ni pogruntal. Na teh slikah se potem znajdejo vse njegove igrače, vse omare, mize, stoli, ponavadi same bedarije, ki jih potem pol ure brišem.

Včasih se mu pa kaj tudi prav posreči, na primer tale, ki je meni osebno res lepa slik'ca:

Koristni albumi

Nekatere stvari za otroke znajo biti koristne tudi za starše. Na primer album za nalepke o lokomotivčku Tomažu.

Na zadnji strani ima namreč album posebna okenca, v katera se vsak dan lepijo posebne nalepke. In sicer, nalepke se nalepijo, če je otrok: pospravil igrače, delil igrače s prijatelji, si umil zobe, pospravil posteljo....

No, in tako naš mali junak sedaj včasih celo pospravi posteljo (sicer jo moram jaz ravno tako pospraviti še enkrat, ampak učimo pa se...)

Zima, zima bela

Letos pa smo sneg videli malo večkrat, kot lani. Me veseli! Ker najraje na svetu delam snežene može. Še dobro, da imam otroka, da si sosedovi ne mislijo, da se mi je že čisto zmešalo!

Wii

Božiček nas je pa razveselil z Wii-jem. Ubogi Božiček (beri jaz, op.p.) je preiskal ves Maribor in Ptuj, da bi našel vse, kar so si doma zaželeli (beri - kar sem si jaz zaželela, ker ostali člani družine sploh niso vedeli, da Wii obstaja). No, vsega Božiček ni našel.

Je pa našel prejšnji teden. Končno!

Tako imamo sedaj doma vse, kar sem želela: Wii konzolo s športnimi igrami, Mariota z volanom in Wii Fit!

Včasih sicer pomislim, kako žalostno, da se bo Nik naučil ighrati tenis v stanovanju pred TV-jem, in da jaz letos smučam doma namesto na Pohorju...

Je pa vseeno fajn. Ampak prisežem pa, da ga poleti niti povohali ne bomo!

Decembrski koncerti

Ojoj, lanski december pa je bil res naporen. V tem šolskem letu vodim tri pevske zbore in seveda je treba z vsemi kje nastopiti in predstaviti naše delo. Pa teh nastopov kar ni hotelo biti konec. December je pravi mesec za takšne stvari! Z mariborskim zborom smo nastopali vsak teden, zadevo pa zaključili 16. decembra v Unionski dvorani, kjer smo praznovali petnajsto obletnico delovanja pevske šole CS.

Za tem me je čakal še veliki koncert na Ptuju, kjer sem praznovala jaz, in sicer deseto obletnico delovanja pevskih zborov OŠ Mladika pod mojim vodstvom.

December se je tako zaključil s kar nekaj intervjuji, prispevki v časopisih, po radiu in na TV.

In pa z dvema prekrasnima šopkoma rož!

http://jasnadrobne.wordpress.com/

Nik piše

In je prišel tudi ta trenutek. Ko je Nika zanimalo, kako se napiše njegovo ime. Pokazala sem mu... in je poskusil.

Bravo, Nik!

Kako lepo je biti mama!

Rojstni dnevi

Kar tri rojstne dneve sem prešpricala v tem času (kar se pisanja tiče...). Praznovali smo jih -seveda.

2. novembra je praznoval svoj že 35. rojstni dan Mitja. Sva mu z Nikom pripravila presenečenje - torto.

9. novembra je že 76. svečko pihila moja mama.

In 14. decembra sem bila na vrsti jaz. Pa ne bom povedala, koliko svečk sem pihala, ker me kar malo stisne pri srcu. No, ja...pa saj 36 še ni tako dosti, ne? Ups! Zdaj pa sem se izdala!

No, praznovali smo malo doma, malo pa na kmečkih turizmih.

Evo mene !

Tako! Zdaj pa sem se končno spravila za računalnik, da bom obujala spomine, kaj vse se je dogajalo v teh mesecih, ko se mi res ni dalo nič napisati!!!
Lenoba...