V celotni družini imamo samo dva mala škrateka, to sta Nik in Tisa, ki sta seveda imela polno dela eden z drugim ter z bonboni, ki so kar deževali s strani gostilniškega osebja.
Za svojo zaveznico pa sta si izbrala Barbaro in tako mamice sploh nismo prišle v poštev (uf, vsaj enkrat sem imela malo miru, ha-ha...). 
Barbari je celo uspelo Nika prepričati, da je malo jedel...
No, zvečer pa se je doma začela druga zgodba, ki se ji reče bolezen.
A tokrat sem bila na vrsti jaz. Hvala bogu, da ne spet Nik. Je bilo pa hudo vseeno. Celo noč sem bruhala, imela drisko, skratka nič kaj prijetno ni bilo, sploh proti jutro, ko več ni bilo v želodcu ničesar, mi ga je pa še vedno obračalo.
V ponedeljek seveda nisem bila sposobna niti hoditi, v torek je bilo že bolje... a glej hudiča, potem me je pa napadlo še na dihalih. In sem cel teden v bolniški, imam slabo vest (ki ti jo vzbudijo, ko pokličeš v službo in poveš, da te ne bo...) in upam, da sem to fasala jaz od Nika, da ne bi slučajno še enkrat zbolel on.
Ni komentarjev:
Objavite komentar