nedelja, 20. januar 2008

In sem pregorela!

No, saj sem kar dolgo zdržala. Takšen divji tempo namreč!
Odkar se je rodil moj sonček Nik, to pomeni do sedaj tri leta in devet mesecev, sem bila aktivna 24 ur na dan, sorry, osem ur na dan spim, torej 16 ur na dan. Malo moram "zašinfat" Mitja, ki mi bolj malo pomaga v življenju nasploh. Vse je na meni, od hišnika do čistilke, od mame do učiteljice, od....
Zjutraj vstanem ob 5.30, šuska v službo, popoldan akcija z Nikom, pospravljanje, pranje, likanje, igranje.....do 22.ure zvečer, ko padem v posteljo. Včasih se služba zavleče tudi do večera, zraven si prostovoljno nabašem še dodatno delo, razna tekmovanja, nastope, koncerte... kar me sicer najprej izpije do nule, me pa rezultati potem spet napolnijo z energijo in voljo. Sobote in nedelje so postale samo še dnevi za čiščenje, pranje in likanje. O kakšnih izletih pri nas doma ne duha, ne sluha, počitnice imamo tudi zadnji dve leti neke kratke variante...
Skratka, da ne dolgovezim preveč, pregorela sem. Puuuuf! Kot žarnica.
Najprej me je zvijalo v želodcu, potem tri dni vročina 39, potem pa dalje bolečine v želodcu, ki so bile iz dneva dan hujše. Dva tedna. Nisem več vedela natančno, kje me boli, tako se je že vse razbolelo. Ponoči nisem mogla spati, skoraj sem se že odpeljala na urgenco, takšna kriza mi je bila. Potem me je zaskrbela ta vročina. Kaj, če je kaj narobe z mano? Malo me je zagrabila panika in sem hitro letela k zdravnici. Med celotnim pregledom me sicer ni nič pogledala, razen enkrat me je pune zarezala v želodec. Ko sem se zadrla, je rekla: "Ja, ja, želodec je." In sem dobila Ranital in čao!
No, pa je počasi boljše. Hvala bogu, da nismo kot žarnice, da se naše pretrgane nitke na srečo zacelijo....
Zanimivo pa je, da je moj želodec očitno odreagiral na mojo spremembo prehranjevanja. Začela sem namreč zdravo jesti (na tešče pomaranča, grapefruit in dva kivija, cel dan sem pila limonade, nehala jesti meso....) in očitno mi je nabilo kislino do fula.
Zdaj pa sem se vzela malo v roke in začela po dolgem času spet z jogo (žalostno sicer, da te mora zdravje opozoriti, da si je treba čas vzeti tudi za sebe), meditacije, bobni...
Spremembe so vedno dobrodošle...
...in mislim, da bo jih letos še več! Bom poročala...

Ni komentarjev: