Bolani...

Včeraj zvečer je imel Nik na desnem ličku neko rdečo liso, kot da bi se pokrampal... Zjutraj pa opazim, da so male pikice... Merim vročino - nič. Hvala bogu. Prehlajen je že tako ves teden, ampak običajno zaradi tega ne delam nobene panike.
Ker pa so pred vrati prazniki, mi ta rdeča lisa oziroma pikice niso dale miru. Greva se midva pokazati zdravnici, da ne bova potem letala okoli dežurnih zdravnikov.
Mislila sem, da me zdravnica še nadrla, zakaj za tako bedarijo hodim k zdravniku, kjer je tako ali tako polno bolanih otrok...
In ga res gleda malo začudeno, totalno netipičen izpuščaj. Sprašuje, če je kaj takega jedel, ali imamo doma kakšne živali, ali ga je oplazila kakšna trava...
Potem pa pogleda grlo. Jooooj, ful vneto, mandlji zatečeni, vse rdečo. Pravi, da bi znal biti streptokok, zaradi tega včasih pride do takšnih izpuščajev. In šuska v laboratorij.
Najprej so mu vzeli kri - in prvič naš veliki fant ni več jokal. Pravi korenjak. Kako je bil ponosen. Potem pa...ubogi revež. Bris grla. Se še spomnim, ko so mi to pred nekaj leti delali - grozen občutek. In seveda tudi njemu ni bilo všeč, skoraj je bruhal in valjda....tudi jokal.
No rezultati: streptokok - pozitivno!
Kao neka "streptokok angina" ali začetek škrlatinke. In sva šla domov z dvema flaškama Ospena za 10 dni. Imamo podaljšane počitnice vsaj še v ponedeljek in torek...
Pa mi je bilo kar slabo, kako bomo spet te hudičeve antibiotike spravili v Nika (to je bil namreč vedno naaajvečji problem!!!). Pa me je spet presenetil naš "veliki fant". Si je namreč dal dopovedati, da moramo jesti zdravila, da bomo te "bavce" v grlu uničili in da bodo umrli...
Bravo Nik!
In adijo vsi počitniški načrti: z vlakom v Ljubljano, v živalski vrt v Zagreb, dva dni v Radencih... Kdaj drugič...