Besedni zaklad

Sama sebe večinoma sploh ne slišim, kaj govorim... Dokler ne slišim, kaj govori naš mali štiri- in- pol- letnik!
Valjda, da vse pobere in si tako ustvarja svoj "bogat" besedni zaklad!
Zadnjič je po vseh knjigicah o želvaku Frančku iskal eno risbico, ki sem mu jo narisala, on pa si jo je nekam shranil. Odpre prvo knjigo, risbice ni notri: "Jebemti, ni je tu!" Odpre drugo: "Jebemti, tu je tudi ni!" Odpre tretjo: "Pizdo, niti tu je ni!"
In tako enih dvajset knjigic...
Sem se delala, da ne slišim... Potem pa sem le vprašala, kaj je to "pizdo"? In sem mu povedala, da je to zelo grda beseda, da ni lepo, če tako govorimo.
Pa me je našel popoldan. Me je nekaj razkurilo in sem sama uporabila to grdo besedo. Pa sem hitro dobila nazaj:
"Mama, vidiš, ti tudi rečeš "pizdo"!"
Ja, logično, jabolko ne pade daleč od drevesa.
Moram malo bolj paziti, kaj govorim, da mu ne bo v navado prišlo!