Pot domov

Spet sem narobe sklepala!
"Gremo domov zjutraj, noben ne gre domov zjutraj!"
Ja, noben Slovenec ne gre domov zjutraj, tujci pa vsi... In tako smo krenili ob 10.30, domov pa prišli ob 19.30. Pa še to zato, ker smo se izognili vseh kolon na avtocesti in vozili večinoma po stari cesti, drugače bi prišli domov tako ali tako šele v nedeljo...
Pa tuneli???
Isto, kot tja. V "Mali kapeli" smo spet stali, ker je Mitja začelo dušiti, potil se je in tresel... Sem spet jaz vozila domov...
Doma pa na internet. Kaj to pomeni. In smo našli. Še vsi ostali znaki, o katerih Mitja sicer ni nikoli govoril.... so nas pripeljali do bolezni: ankciozne motnje... Zdravljenje? Z antidepresivi....
Super, ni kaj!
Pa sem se še jaz spravila k zdravnici, ker me križ boli že pet mesecev, in to najbolj ponoči. Se kar zbujam od bolečin.... No, sem še jaz najprej na internet pogledala, pa sem našla:
bolečine v križu zlasti ponoči - manigni ali benigni tumorji na kosteh, tkivih...
Tri dni sem bila čisto na tleh, potem pa sem spaničarila in preko vez prišla na preiskave takoj....
Ne bom več po internetu postavljala diagnoz... imam sum na vnetje v sklepih...
Grem še dalje na preiskave...
Ja, ja, leta so tukaj, nismo več dvajset let stari....