Anica in Albina

Anica in Albina sta vzgojiteljici v našem vrtcu. In sta zakon! Pa ne za mene, ker jih še preslabo poznam, ampak za našega Nika! Kar rečeta Anica in albina, to velja. Tri leta že po malem razlagam, da si damo roko pred usta, ko kašljamo. Nič. Na, zdaj je roka vedno pred usti. "Ja, Nik, kako pa to?" "Anica lekla, molam loko usta, ko tašlam!"
Bravo, Anica!
Naenkrat si znamo obuti čevlje, copate, zavihati rokave, umiti roke.... Trikrat hura za vrtec.
V glavnem, zaenkrat je vse super.
Vsak večer, preden zaspimo, mi Nik pove: "Mama, Anica, Albina hudi!" Pa ga vprašam, če sta bili hudi na njega. "Ne, mama. Dudi otoci ni pidni!" Pa sem vprašala Albino, kako je s tem. In je rekla, da je Nik ful priden in tudi pride takoj povedat, če so drugi otroci na primer previsoko splezali na plezalih: "Albina! Glej!" V glavnem, ful upošteva vse, kar onidve rečeta.
Albina mi je zadnjič tudi rekla, da je Nik res bister fant, da še niso imeli takšnega "mojstra" za razne sestavljanke in da si vse zelo hitro zapomni. Kako je lepo, ko slišiš kaj takega o svojem otroku!
No, naj povem, da smo tudi doma včasih že prav začudeni nad njegovimi sposobnostmi, predvsem kar se tiče spomina. V igri spomin, ki jo Nik zelo rad igra, ga nihče doma ne more premagati. Pa igramo čisto zares in po pravilih. Meni je dosedaj uspelo edino izenačenje z njim.
Redno igramo tudi igrico Ekec, pekec, kurji drekec (toplo priporočam vsem, ker je zakon). Igra je bila tudi nagrajena kot najboljša otroška igra leta 1998. Je za otroke nad štiri leta. Mi jo igramo od Nikovega tretjega leta naprej, pa ga še ni nihče premagal (no, jaz sem ga enkrat)!
Skratka, v vrtec hodimo radi, rastemo tako hitro, da mamica kar ne more verjeti, kako hitro čas mineva, radi se imamo vedno bolj...
Naj kar tako ostane, le da bi tudi mamico ubogal tako, kot Anico in Albino.