V čudovitem gozdičku so nas pozdravili liki iz različnih pravljic. Najbolj zanimiva je bila Niku čarovnica, ki je rekla, da ga bo skuhala in pojedla. Očitno je pobegnila iz pravljice o Janku in Metki.
Tudi Nik se je za trenutek prelevil v čarovnico, ampak v "najbolj luštkano čarovnico".
Ko smo prišli do Bedanca, je bil Nik ful posrečen. Bedanec je namreč spal in glasno smrčal. Na tablici pred njegovo kočo je pisalo, da moraš oponašati sovo, če se Bedanec slučajno prebudi, kajti Bedanec se nepopisno boji sove. Nik sploh ni počakal, da bi se Bedanec prebudil, ampak je kar ves čas delal: "Hu-hu, hu-hu..."
Da je bil obisk Dežele pravljic res dobra odločitev, sem vedela ob koncu poti, ko je Nik izstrelil kot iz topa: "Še entat!" (Še enkrat!)Pa smo rekli, da kdaj drugič... Z veseljem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar