In je prišel 3.september, za mene prvi šolski dan, za Nika pa prvi dan vrtca. Malo me je jezi, da imam takšno službo, da bom vedno zamudila te pomembne dneve v Nikovem življenju, ker je za učitelje pač nemogoče dobiti dopust ravno na prvi šolski dan.
Pa smo angažirali atija.
In sta šla, junaka naša...
Glede na uvajalne dneve sem bila kar brez skrbi. Vendar sem komaj čakala, kdaj bo ura dvanajst, ko smo se dogovorili, da pridemo po Nika.
Ko sem prišla pred vrtec, sem srečala prijatelja, s katerim sem jaz hodila v vrtec in v osnovno šolo. No, zdaj sta pa najina otroka skupaj v skupini.
Vprašala sem ga, kako so preživeli prvi dan v vrtcu, pa mi je rekel: "Bejži noter, tvoj se notri ful joče!" In me je skoraj kap!
Šuska v igralnico!!! Nikec je ves v solzah sedel pri mizi, ko pa me je zagledal, se je vrgel na tla in začel tuliti...
Revček! Pa sva se pocartala in hitro morala oditi iz vrtca, ker tam baje ni fajn. Nimam pojma, kaj se mu je zamerilo. Vzgojiteljica Anica in njena pomočnica Albina sta rekli, da zajtrka sicer ni jedel, je pa pojedel juho pri kosilu. Makarončkov, ki jih ima sicer zelo rad, se ni niti dotaknil.
No, pa smo tam....
Odločila sem se, da bom naslednji dan ostala malo z njim, ker imam ravno čas, saj ob torkih začenjam službo šele ob dvanajstih...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar