To pa je bilo doživetje!
Lep jesenski popoldan. Z Nikom sva bila sama doma, pojedla sva kosilo (ki ga letos nosim iz šole),... Ne, ne, ne. Najprej moram razložiti še to. Letos sem se torej odločila, da bom kosilo nosila iz šole. Nik namreč v vrtcu je približno toliko kot kakšna miš, torej je treba pošten obrok pojesti še doma. Da bom pa jaz kuhala ob treh, pa potem ob petih še vedno pospravljala kuhinjo, ne, hvala. In res sem ful vesela. Vsak dan pridem domov s "piskri" in se že po poti v hišo derem: "Kosilo!" In že jemo. Superca!!! Drugi razlog pa je v tem, da jaz vedno kuham to, kar ima naš neješči Nik pač rad. In tako je kar se hrane tiče seveda vedno bolj razvajen. Letos pa jemo, kar pač skuhajo v šoli. Med vikendi se pa razvajamo s tem, kar imamo radi. Pa še z veseljem skuham med vikendom, ker mi med tednom ni treba. Volk sit, koza cela. Gremo naprej.
No, lep jesenski popoldan. Po kosilu z Nikom nisva vedela, kaj bi, pa sem se spomnila: "Greva v Magdalenski park, tam še nisva bila!"
Nik je bil seveda takoj za akcijo, jaz pa sem dobila še boljšo idejo: "Greva z avtobusom!"
To je bilo pa res doživetje. Pa ne vem, za koga je bilo večje!? Za Nika, ki se z avtobusom zelo rad vozi ali za mene, ki sem se peljala z avtobusom po skoraj dvajsetih letih!!!
In ugotovim, da sploh ni slabo iti z avtobusom v mesto. Stane en evro, ne rabiš iskati parkirišča in celo udobni so postali ti novi avtobusi, pa še skoraj prazni vozijo.
In sva šla, do Tabora z avtobusom, peš mimo bolnice v park, tam se je Nik nadirkal in navozil s tobogani.... Potem sva si kupila še grozdje, pa pečene kostanje... in z avtobusom domov.
In sva imela prekrasen dan!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar