Tudi mačke kradejo

No, kaj takega pa še ne!
Malo nazaj sem pisala, da imamo novega družinskega člana - muco Tinko. Muco sva z Nikom kupila preko oglasa v Šentjurju pri Celju. Res je nekaj posebnega, snežno bela, kot je. In večja kot je, lepša je. Po repu ima kar dolgo dlako (podedovala po očetu perzijcu), glavico pa lepo in okroglo (podedovala po mami britanki). Skratka...
Ponoči je naša Tinka vedno spala v stanovanju, podnevi pa se je lahko tudi potepala po bližnji okolici. In zelo rada se je zadrževala pri bližnjih sosedih, ki so jo vsak dan hranili, cartali... Vse lepo in prav, ampak pri nas v ulici je običajno navada, da sosedove muce odganjamo ravno zaradi tega, da se ne bi preveč navadile kje drugje.
Pa recimo, da je do sem še vse lepo in prav. Zadnjič pa Tinke tri dni sploh ni bilo več domov. Klicali smo jo še do enajste ure zvečer, nje pa od nikoder. Pa srečam sosedove na cesti in povprašam po Tinki, če so jo oni kaj videli.
"Jaaaaaaaa! Tinka pa že tri dni spi pri nas v postelji! Ha-ha-ha..."
Skoraj me je kap! Nikoli v življenju mi ne bi prišlo na pamet, da bi si sosedove mačke vabila v hišo in v spalnico! Nesramno! Saj so točno vedeli, da je Tinka naša muca in da sem jo celo kupila, ne pa privlekla kakšne potepuhinje domov. Pa tudi, če bi jo, saj je vendar NAŠA!!!
In srečam Tinko čez dve uri na cesti, jo pokličem... niti pogledala me ni.
Pa sem bila res žalostna. Da ti nekdo tako spelje žival!
No, na srečo je peti dan spet prišla domov in smo jo za dva dni zaprli v hišo, kar spet ni bilo vredu, ker bi muca rada šla ven. In je šla...
Zdaj je ura devet zvečer in Tinke spet ni. Kličem in kličem, ampak v njihovo spalnico me verjetno ne sliši....