20.december je bil datum našega letošnjega prazničnega koncerta, ki je bil posvečen dnevu samostojnosti in enotnosti, zato smo prepevali samo slovenske pesmi, tako ljudske kot umetne. Nastopilo je kar 170 učencev, vsi pod mojim vodstvom. Kar zahteven projekt je zamisliti si, pripraviti in izvesti takšen koncert. Seveda je bil zaradi tega moj Nik prikrajšan za kar nekaj najinih skupnih popoldnevov, sem spadajo namreč dodatne vaje, pa generalka in seveda koncert.
Ampak, ko vidiš srečo v teh majhnih očk
ah...
Ampak, ko vidiš srečo v teh majhnih očk
ah...No, in ko jih tako luštkane gledam na odru z iskricami v očeh... Joooj, kako so ponosni, ko publika po končanem koncertu ne neha ploskati in moramo zapeti še dodatek!!!!Takrat se zavem, da to delam RES S SRCEM, da jih imam rada, ta majcena bitja, željna dokazati, kako sposobni so, kako znajo in kako radi to delajo...Ostala bom pri delu z otroki, vendar vedno bolj razmišljam še o kakšen dodatnem pevskem zboru. Žal mi je predvsem za to, da jih osem let vzgajam v dobre pevce in pevke, potem pa grejo drugam...Zakaj ne bi še dalje peli pri meni???
Ni komentarjev:
Objavite komentar