No, pa se krepko pozna, da sem septembra spet začela delati. Kar naenkrat več ni bilo časa za pisanje bloga. Malo imam slabo vest, po drugi strani pa... Raje, kot da še ta kratek prosti čas preživim za računalnikom, se ukvarjam z Nikom. Bolj pametno, ne? Saj spomini kljub temu ostanejo, vsaj v moji glavi in srcu...Če pa me bo skleroza zagrabila, pa imamo še slike.
Naš Nikec v glavnem raste, se razvija... in to tako turbo, da me včasih kar zgrabi panika. Šele sedaj se zavedam, kako hitro mineva življenje!! Kakšen "zlajnan" stavek, ne? Ampak je resničen. Slej ko prej vidiš, da vse, kar so včasih govorili starejši, drži.In kaj smo počeli v tem času?Mamica je bila zelo zaposlena, smo pa se zato med vikendi bolj cartali in družili. Pa še vsek torek popoldan hodiva z Nikom na telovadbo. To ti je užitek!V paniki sem z Nikom septembra tudi obiskala pedopsihiatra, ker Nik zelo malo govori. Pa je povedal, da Nik res zamuja z govorom, ampak ne vidi vzroka. Otrok je duševno in umsko zelo dobro razvit. Torej - počakajmo še malo.Pa se je začelo malo po malo razvijati. Pa poglejmo, kaj povemo v začetku tega novega leta:-mama,-ata,-oma,-lu-lu (lulati, lulek...),-njam-njam (jesti),-Mimi (Zdenkina psička Mima),-Ala (konjček Ali),-Po in Lala (Telebajski),-Ha-ha (kuža),-mus (muca),-miš,-hala (hvala),-pa-pa (adijo),-ne in la (ja),-tu in tam,-Tom (traktor Tom)...Mogoče sem še kaj pozabila. In iz teh nekaj besed tvori male stavke, npr.:"Mama, ne njam-njam. Ata brm-brm? Tu ne uš, tam uš." (Mama, ne bi več jedel. Ati je šel v službo? Tukaj ni mrzlo, zunaj je mrzlo.)
Silvestrovo smo preživeli doma in je bilo prav super. Če bo Nik tako dobre volje celo leto, potem nas čaka krasno leto...
Keksi pa so tudi bili zelo dobri!
Ni komentarjev:
Objavite komentar