Konec junija, konec šole, konec moje službe!!! JU-HU-HU...No, treba je dobro izkoristiti počitnice, zato smo se želeli kar takoj odpraviti na morje, kjer ima dedi letos prikolico postavljeno kar celo sezono. Vendar je napoved slabega vremena spremenila našo odločitev. Raje smo se odpravili v Radence, kjer se lahko kopamo, tudi če pada toča...In smo se. Tri dni uživanja po napornem šolskem letu je res pasalo...
Najbolj zanimivo pa je bilo prvi dan pri večerji. Najprej moram stvar malo razložiti. Naš Nik je zelo slab jedec, hrana mu je zadnja stvar v življenju. Vem, da je neumno, ampak včasih imamo prave borbe pri kosilu in drugih obrokih. No, in včasih si malo pomagamo s strašenjem. Enkrat smo pogruntali (čisto slučajno), da je Nika strah nekega "strica". Pa smo to izkoristili in mu včasih rekli, da bo prišel stric, če ne bo jedel. Pa je hitro prijel žlico v roke. No, kmalu pa je pogruntal, da tega strica nikoli ni in tudi to ni več pomagalo.Zdaj pa se lahko vrnem na zgodbo iz Radenc.Bili smo na večerji, Nik si je izbral široke rezance in omako, prinesli smo mu k mizi, on pa niti slučajno, da bi jedel. Raje je tekal po jedilnici. Takrat pa je prišel mimo kelnar in se že od daleč s strogim glasom oglasil: "Ja, kaj pa je zdaj to? Kdo pa nori tukaj, namesto da bi jedel? Takoj k mizi in jest, če ne ti bom uhe navil!"Da vidiš to faco šokirano. Nik je bil namreč prepričan, da je to tisti stric. Tri dni je jedel tako, da je bilo kar veselje, da mu slučajno ne bi stric res navil ušes.In še danes pove, da so Radenci tam, kjer je "oni hudi tic"!
• uredi •
Najbolj zanimivo pa je bilo prvi dan pri večerji. Najprej moram stvar malo razložiti. Naš Nik je zelo slab jedec, hrana mu je zadnja stvar v življenju. Vem, da je neumno, ampak včasih imamo prave borbe pri kosilu in drugih obrokih. No, in včasih si malo pomagamo s strašenjem. Enkrat smo pogruntali (čisto slučajno), da je Nika strah nekega "strica". Pa smo to izkoristili in mu včasih rekli, da bo prišel stric, če ne bo jedel. Pa je hitro prijel žlico v roke. No, kmalu pa je pogruntal, da tega strica nikoli ni in tudi to ni več pomagalo.Zdaj pa se lahko vrnem na zgodbo iz Radenc.Bili smo na večerji, Nik si je izbral široke rezance in omako, prinesli smo mu k mizi, on pa niti slučajno, da bi jedel. Raje je tekal po jedilnici. Takrat pa je prišel mimo kelnar in se že od daleč s strogim glasom oglasil: "Ja, kaj pa je zdaj to? Kdo pa nori tukaj, namesto da bi jedel? Takoj k mizi in jest, če ne ti bom uhe navil!"Da vidiš to faco šokirano. Nik je bil namreč prepričan, da je to tisti stric. Tri dni je jedel tako, da je bilo kar veselje, da mu slučajno ne bi stric res navil ušes.In še danes pove, da so Radenci tam, kjer je "oni hudi tic"!
• uredi •
Ni komentarjev:
Objavite komentar